SiolNET. Trendi Potovanja
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Newyorški Centralni park

3

termometer

 | Foto:
Z naključno mednarodno druščino v prostornem kombiju počasi puščamo za sabo letališče JFK in se skozi Queens prebijamo proti Manhattnu, osrednjemu newyorškemu otoku.

Neskončna kolona večinoma povsem enakih rumenih vozil z napisom NYC Taxi se počasi, a vztrajno pomika naprej. Za zarošenimi zadnjimi stekli se občasno prikažejo obrazi, naveličani večne prometne gneče. Taksisti, skoraj praviloma Afričani, Latinoameričani in v zadnjem času vse bolj tudi Vzhodnoevropejci, pa vdani v usodo, z iPodi v ušesih, počasi drsijo z reko avtomobilov naprej in se ne zmenijo za svoje potnike zadaj. Okolica daje občutek, kot da smo še daleč od velikega mesta. Na obeh straneh "mnogopasovnice" so v dolgih vrstah zložene svetlo modre in zelene lesene hiške z obvezno verando, gugalnikom in ameriško zastavo.

In daleč nekje na koncu kolone se začnejo kazati prvi obrisi nebotičnikov finančne četrti. Ko končno zapeljemo na Brooklynski most, začne mlada Avstralka navdušeno vzklikati: "It's like in the movies, it's like in the movies!"

Čeprav si prvič v New Yorku, ti mesto res izgleda, kot da ga poznaš že leta. Na stotih filmskih platnih si že videl te mostove, stolpnice in ozke "kanjone" med njimi in dobiš občutek, kot da si prišel samo preverit, če je res vse tako, kot imaš v filmskih spominih.

Pomislim na nepozaben filmski prizor: Luna, ki se prebija skozi oblake, osvetljuje goli telesi Jeffa Bridgesa in Robina Williamsa, kako spravljena s svetom in sama s seboj ležita sredi Centralnega parka in sramežljivo pojeta: "I like New York in June, how about you?" Potem pa v daljavi, nekje na West Sidu ceneni ognjemet prekrije nebo. Ribji kralj je eden od hvalospevov temu mestu.

Najprej se je v New Yorku treba načakati v dolgih vrstah in "poštempljati" glavne znamenitosti: Ground Zero, kjer sta stala dvojčka, Wall Street, Kip Svobode, Empire State Building, Rockefellerjev center in podobno. Šele ko je enkrat vse to za teboj, se lahko zares sprostiš in začneš uživati v Velikem jabolku, kot mesto imenujejo že dobro stoletje. In takrat greš v Centralni park, zelena pljuča New Yorka, kot ga že malo obrabljeno imenujejo vodniki po mestu.

New York sicer premore peščico parkov, a komaj kateri je kaj večji od nogometnega igrišča. Zato pa Centralni park odtehta ta primanjkljaj: skoraj 350 hektarov površine; štiri kilometre dolžine in slab kilometer širine; petdeset ulic v dolžino. Več kot te številke zagotovo pove to, da potrebuješ kar debelo uro, če se želiš peš sprehoditi po dolžini z enega konca na drugega. Če pa se parku, njegovim prebivalcem in obiskovalcem še prepustiš, potem se dan kaj hitro lahko prej konča, preden tam gor pri Harlemu prideš iz njega.

Nekoč Ko se je v prvi polovici 19. stoletja prebivalstvo New Yorka za nekajkrat povečalo, se je kmalu pokazala potreba po kraju, kjer bi meščani lahko vsaj za trenutek ubežali velemestu. Celo tako so bili oropani miru, da so tudi živi lahko mirne trenutke našli edino na pokopališčih. Takrat se je mestna oblast odločila, da bo žrtvovala zajeten del mesta, kjer so bili večinoma hlevi in svinjaki, za osrednji mestni park. Leta 1859 so delo zaupali Fredericku Lawu Olmsteadu in Calvertu Vauxu, ki sta oba že imela izkušnje z urejanjem javnih parkov. V petnajstih letih sta tako po angleškem zgledu sredi Manhattna ustvarila park s kopico jezer, fontan, z več kot tridesetimi mostovi in več deset kilometri sprehajalnih poti. In Newyorčani so z veseljem začeli zahajati v zeleno oazo.

Sto let kasneje Centralni park piše povsem drugo zgodbo; v njem, sploh ponoči, najdejo zatočišče preprodajalci drog in ulične tolpe. V teh letih si mnogokrat tudi policija ne upa ponoči vanj. Toda 11. september je mesto spremenil za vedno in predele mesta, ki so veljali za nevarne, je policija po ukazih župana Giulianija hitro spravila v red.

Danes Danes se park še vedno zapira s prvim mrakom. Čeprav vanj kljub zapori ni težko vstopiti, se je teh priporočil bolje držati. Svoje svetle trenutke pa park doživi podnevi, ko Newyorčani množično zahajajo vanj. Že s prvim svitom pridejo sem tekači, ki ga do večera ne zapustijo. Včasih si je med to silno množico "joggerjev" kar težko izboriti prostor za prečkanje ceste. Morda se prav njim v čast tu v parku zaključi vsakoletni Newyorški maraton? V parku je našel prostor tudi Metropolitanski muzej, morda celo največji muzej na svetu, pa živalski vrt, letna gledališča, drsališča, 37 otroških igrišč … In tu se vsako leto zvrsti množica prireditev, od športnih do glasbenih. Koncert Simona & Garfunkla je leta 1981 privabil več kot pol milijona obiskovalcev!

Za vzdrževanje parka, ki ga letno obišče 25 milijonov obiskovalcev, se kar 85 odstotkov denarja nabere iz zasebnih virov. Eden od zanimivejših načinov zbiranja denarja je gotovo akcija, kjer lahko za 7500 dolarjev "posvojite" svojo klopco, ki jo potem opremijo s tablico in z imenom donatorja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin