El Rocio, španski Divji zahod

Tako kot vsa pokrajina ob portugalski meji je tudi ta vas na naplavini. Ceste so zbit pesek, voda se blešči ob veličastni beli cerkvi, ki ždi na pesku kot bel labod. In zaradi te cerkve je kraj prava atrakcija. V njej je kip Marije, ki ga je v 13. stoletju vaški lovec našel v votlem deblu. Ni znano, kako je prišel tja. Od takrat velja za čudežnega in vas je takoj postala romarsko središče. V 17. stoletju so kip za svojega vzele hermandades, bratovščine, ki so bile v Španiji, predvsem v Andaluziji, katoliška oborožena združenja, nekakšne katoliške milice. In takrat se je El Rocio spremenil v španski Divji zahod. Vsaka bratovščina ima namreč svoj voz, izbor črnih vrancev, vsi člani pa so oblečeni v andaluzijske noše. Vključno z opasano pištolo. Vsako leto, sedmi teden po veliki noči, se tam zgodi eden največjih in najslikovitejših andaluzijskih festivalov, ko olepšani vozovi bratovščin po kraju vozijo v procesiji s kipom Marije na čelu. Takrat v vas prihrumi okoli milijon romarjev.

Toda El Rocio je vedno privlačen. Na primer ob svetih treh kraljih, 6. januarja, ko Španci slavijo velik praznik, za katerega je vsako leto značilna loterijska mrzlica. Verjamejo namreč, da je ta dan še posebej primeren za loterijske dobitke. Vsaka vas ima svoj srečelov, državna loterija pa organizira tradicionalno loterijo z najvišjim dobitkov v letu. Za leto, ki je pred vrati, obljubljajo nagradni sklad 700 milijonov evrov.

Kakorkoli, El Rocio je že sicer, kot da bi bil iz nekih drugih časov. Hiše – vseh 90 v vasi je last bratovščin – so kot v mestu na Divjem zahodu. Po peščenih ulicah se podijo konji, otroci jahajo ponije, moški divjajo s kočijami. Ob cerkvenem vhodu pa romarji besno kupujejo loterijske srečke vseh mogočih vrst in tiste hitre s kovancem postrgajo kar na zidovih cerkve. Pred tem pa seveda v bližnji trgovini kupijo sveče in jih v cerkvi prižgejo s prošnjo Mariji.

Prava nepokvarjena Španija, brez angleških priseljencev.