Dolina Barossa, vinogradniška zibelka Avstralije

Adelaide, najliberalnejše avstralsko mesto

Adelaide, glavno mesto avstralske zvezne države Južna Avstralija, na eni strani obkrožajo vrhovi gorske verige Mount Lofty, na drugi pa se izteka v peščene plaže zaliva svetega Vincenca. Prvotni prebivalci mesta so bili Aborigini, v sredini 19. stoletja pa so ga začeli naseljevati britanski priseljenci – z razliko od drugih avstralskih mest ne zaporniki, ampak svobodni ljudje. Zgodnji evropski kolonisti so Adelaide zgradili s kamenjem, ponosom in stilom … in mesto še danes odseva svetovljanskega duha visokih stavb in kopice zelenih površin.

Adelaide velja za najliberalnejše avstralsko mesto: tu so ženske in pozneje Aborigini prvi dobili volilno pravico; prva ženska poslanka in prvi predstavnik Aboriginov sta sedela v klopeh adelaidskega parlamenta in prvi so legalizirali istospolne zveze. Mesto daje vtis, da tu ob vihranju avstralske in aboriginske zastave belci in Aborigini živijo v najbolj harmoničnem odnosu. Adelaide je tudi znano in priljubljeno kulturno središče Južne Avstralije, saj gosti kopico festivalov in velja za izvrstnega ponudnika alternativne kulture.

Diši po Sredozemlju

Le kakšnih 70 kilometrov severovzhodno od Adelaide diši po Sredozemlju. Dolina Barossa je zibelka vinogradništva v Avstraliji in središče avstralske vinske proizvodnje, saj tu pridelajo kar tri četrtine vsega avstralskega vina. Ime izhaja iz španske pokrajine Barrosa, vendar so se med dolgo potjo iz Evrope črke malo premešale, tako da avstralski vinorodni okoliš nosi ime Barossa.

Regija slovi predvsem po rdečih vinih, med katerimi najvišje kotira shiraz. Velik del grozdja shiraz uporabljajo tudi za pridelavo vina penfolds grange, najznamenitejšega avstralskega vina. Preostale pomembnejše vinske sorte v regiji so še rizling, semillon, grenache in cabarnet sauvignon. V regiji tradicionalno proizvajajo tudi nekatera alkoholizirana vina, kot je na primer portovec.

Valovita in zelena pokrajina je posejana s številnimi protestantskimi cerkvami in starimi vilami iz 19. stoletja, saj leto 1842 predstavlja začetek poselitve doline Barossa. Prvi naseljenci niso bili pridelovalci vina, ampak večinoma Nemci, ki so tu našli versko svobodo. Od tod izvirajo tudi številna nemška imena v vinorodni dolini, čeprav so jih po prvi svetovni vojni veliko tudi poangležili. Začetnik vinogradništva v Avstraliji je bil prav tako Nemec, Johann Gramp, ki je v dolino Barossa kot osemindvajsetletnik prišel leta 1847. Za svoje vinogradniško kraljestvo si je izbral položen predel na bregovih Jakobovega zaliva (Jacob's Creek). Že prvo leto po prihodu je zasadil sadike vinske trte, ki so leta 1850 obrodile prvo vinsko kapljico v zeleni dolini. Vinogradniško tradicijo so nadaljevali njegovi sinovi, v prvi polovici 20. stoletja pa je dolina doživela ponovni naval evropskih priseljencev – Nemcev, Rusov in Poljakov, iščoč versko in osebno svobodo –, ki so se pridružili pridelovanju vina.

Potep po dolini Barossa

Potep po dolini Barossa se začne z vijuganjem po adelaidskih hribih, kjer gnezdi Gumeracha, eno od južnoavstralskih najstarejših naselij. Največji gugalni konj na svetu z bohotnimi 26 metri višine oznanja znamenito tovarno, kjer vdihujejo življenje lesenim igračam. V bližini se je vredno ustaviti tudi ob šepetajoči steni, ki je pravzaprav jez nekdanjega rezervoarja. Zgrajen v obliki amfiteatra izkorišča izjemno akustiko, tako da lahko prenese šepet z ene strani na 144 metrov oddaljeno drugo stran stene.

Po uvodnem spoznavanju znamenitosti doline je čas za popotovanje po vinskih kleteh. Po vrsti se je zvrstila četverica uglednih: Jacob's Creek, prva vinska klet v dolini Barossa, vinarstvo Vine Crest Winery v zgodovinskem mestecu Tanunda, znano po družinski proizvodnji, klet Richmond Grove, kjer vino še vedno dozoreva v hrastovih sodih, in Bethany Winery, kjer je mogoče poskusiti vina s Kengurujevega otoka. Sicer pa se v pecljatih kozarcih in grlih obiskovalcev uživaško pretakajo cabarnet sauvignon, merlot, modri pinot, rose, shiraz, penina, portovec in še kakšen primerek avstralskega rujnega.

Koristne informacije

Država: Avstralija Glavno mesto: Canberra Uradni jezik: angleščina Verstvo: prevladuje krščanstvo, veliko je tudi ateistov Valuta: avstralski dolar (1 EUR = 1,32 AUD) Vizum: Za državljane Slovenije je potreben, urediti si ga je treba vnaprej. Kdaj na pot: Lahko kadarkoli, saj imajo različni deli države povsem različno podnebje. Koristno je vedeti, da so letni časi na južni polobli ravno nasprotni tem na severni. V dolini Barossa trgatev poteka od februarja do aprila. Zdravstveno opozorilo: Ni posebne zdravstvene izpostavljenosti.