Devetega novembra bo 25. obletnica padca berlinskega zidu, ki je več kot 28 let delil Vzhodni in Zahodni Berlin, njegove ostanke pa danes najdemo po vsem svetu.
Več kot 150 kilometrov dolga betonska prepreka, ki je med letoma 1961 in 1989 delila Vzhodni in Zahodni Berlin, je padla 9. novembra. Ob 25. obletnici padca bodo v Berlinu 7. novembra predstavili projekt Lichtgrenze (svetlobna meja), s katerim bodo po poti, kjer je nekoč stal zid, postavili osem tisoč svetlobnih balonov in tako spet pričarali občutke razdeljenega mesta in ljudi.
Te bodo mimoidoči lahko gledali dva dneva, na dan padca pa bodo nanje pritrdili osebna sporočilca in jih spustili v nebo. Mimogrede, zahvaljujoč strokovnjakom na Univerzi v Hannovru, se bodo baloni, prijazni do okolja, razgradili sami od sebe.
Zid ostaja spomin in turistična atrakcija
V 28 letih obstoja zidu je pri poskusih pobega življenje izgubilo veliko ljudi, po nekaterih ocenah pa se jih je moralo na sodišču v NDR zaradi poskusov pobega zagovarjati okrog 75 tisoč. Čeprav so spomini nanj grenki, pa zid ostaja eden od glavnih spomenikov in turističnih atrakcij, čeprav je od njega ostalo bolj malo. Najbolj znan ostanek v Berlinu, znan kot East Side Gallery, je dolg 1,3 kilometra in so ga imenovali za državni spomenik. Drugi prepoznavnejši ostanek zidu je na Niederkirchenstrasse, vendar ne gre za izvirnik, ampak za na novozgrajeno kopijo.
Berlinski zid lahko najdete po vsem svetu, tudi v pisoarjih
Zid so po rušenju porabili za gradnjo cest po Nemčiji, na dražbi pa so izseke kot umetniške predmete in spominke prodali po vsem svetu, večinoma muzejem, kar nekaj delov je pristalo na nenavadnih lokacijah. Na berlinski zid tako lahko na primer naletite, če vas zanese v Las Vegas. Tamkajšnja igralnica, pivovarna in hotel Main Street Station ima delček zidu namreč kar na stranišču – krasi tri pisoarje. Zid je sicer zaščiten s steklom, obiskujejo pa ga trume turistov, tudi tistih, ki jih ne tišči na stranišče. Lastniki hotela pravijo, da je tam je že 20 let in so ga kupili skupaj z igralnico, zato ni znano, kako se je znašel tam.
Kar 240 segmentov zidu naj bi razposlali po svetu, od tega naj bi več kot tretjina končala v ZDA.
Berlinski zid v vatikanskih vrtovih …
Del originalnega zidu lahko najdete tudi v vatikanskih vrtovih, tam stoji od leta 1994, na njem pa je naslikana katedrala sv. Mihaela. Vatikanu naj bi ga podaril nekdanji športni direktor Ferrarija Marco Piccinini, ki je zid kupil leta 1990 na dražbi v Monte Carlu.
… In na Manhattnu
Svoj del berlinskega zidu imajo tudi Newyorčani. Ta stoji v parku Paley blizu avenije Madison na Manhattnu, dolg je šest metrov in visok 3,6 metra. Od nemške vlade ga je leta 1990 kupilo podjetje Tishman Speyer Properties, ki ima v lasti tudi omenjeni park.
Največji kos čez lužo je v Los Angelesu
Največji del berlinskega zidu v ZDA stoji v Los Angelesu pred stavbo Variety Building na bulvarju Wilshire. Kar 25-tonska struktura meri 3,7 metra v višino in 11,6 metra v širino, del grafitov na njej je izvirnih, del pa krasijo nove umetniške poslikave.
Medtem ko je kos zidu tudi v vojnem muzeju Imperial v Londonu, predsedniški knjižnici Ronalda Reagana v Kaliforniji in v preddverju poslovne stavbe argentinskega medijskega podjetja Perfil Group v Buenos Airesu, ta stoji tudi v vasi Schengen v Luksemburgu, kjer je bil podpisan schengenski sporazum. Zid najdemo tudi v parku Europa v Madridu, v hotelu Hilton Anatole v Dallasu pa tudi v Seulu, na Trgu Berlin.
3
