Ponedeljek, 29. 10. 2018, 19.45
6 let
"Če ne bi bilo otroka, bi že šla svojo pot. Kako naprej?" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,20
14
Našo bralko zanima, kaj naj stori z zvezo, v kateri ostaja izključno zaradi otroka, do moža pa ne čuti več popolnoma nič.
stara sem 36 let in moj dan je zabasan s službenimi in družinskimi obveznostmi. Živim v tričlanskem gospodinjstvu, z možem in triletnim sinom. Odkar sva si z možem ustvarila družino, so moje potrebe padle čisto na dno lestvice (še obisk frizerja je pravi podvig usklajevanja in organizacije). Moj dan se vrti okoli službe in hišnih opravil, medtem ko se možev vrti izključno okrog njega. Veliko je odsoten in nikoli ne vem, kdaj bo prišel domov. Priznam, da se, ko je doma, veliko ukvarja z otrokom, medtem ko jaz opravljam vsa hišna opravila. Otrok mi je že večkrat rekel, da gresta z očijem na lepše, mami pa naj ostane doma in dela. Zaradi vsakodnevnih obveznosti, ki jih imam, sem utrujena in tečna, kar privede do nesoglasij. On medtem le po sili razmer poprime za kakšno gospodinjsko opravilo (večinoma po prepiru). Zanima me, kako naprej, naj vztrajam v tej zvezi? Z njim ostajam izključno zaradi otroka, drugače bi že šla svojo pot. Do njega ne čutim popolnoma nič, ne želim si njegovih dotikov, tudi spolnost je že nekaj časa mrtva. Na eni strani ga ne slišim jaz, na drugi pa on ne sliši mene. Kaj storiti?
Odtujena Mateja
Imate tudi vi težave v partnerskem odnosu ali vprašanja o njem? Pišite nam na e-naslov veronikasvetuje@tsmedia.si. Na vaša vprašanja bo odgovorila psihoterapevtka Veronika Podgoršek.
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- "Prijateljica ima vse, jaz pa nič"
- "Všeč mi je sosed, ki je poročen in ima otroka"
- "Ali sva nenormalna, ker si ne želiva otrok?"
Spoštovana ga. Mateja,
največja težava, ki jo imate, je to, da kot pišete, do svojega moža ne čutite več popolnoma nič in da si ga več niti ne želite. To je namreč predpogoj, če bi želeli za vajin odnos še kaj narediti, kaj razrešiti in spremeniti. Za zares dober partnerski odnos so namreč občutki ljubljenosti, nežnosti, zaželnosti in hotenosti izrednega pomena. In ko v odnosu enkrat vsega tega ni več, rečemo, da je odnos mrtev. Dokler obstajata le kanček pozitivne ljubezni do drugega in želja po drugem, po dotiku, se da narediti še marsikaj. Ko se pojavi obup, pa nastopi vegetiranje in ob njem osebno nezadovoljstvo.
Pišete, da ostajate v zakonu le še zaradi otroka. Veste, noben otrok si ne želi, da se starši razvežejo. Noben otrok, ki ima dva zadovoljna, ljubeča starša ter dva posameznika v ljubečem in spoštljivem partnerskem odnosu. Če sta partnerja skupaj le še bleda senca lepega, se izogibata drug drugemu, se žalita, sovražita, je prisotno nasilje, alkohol ali tedni tišine in tako dalje, pa gre za vzdušje, pred katerim vsi, tudi otroci, bežijo tako ali drugače. Znotraj takega doma se vsak na svoj način skriva in beži. In takšnega skupnega bivanja si pravzaprav ne želi prav nihče.
Če menite, da sta svoj zakon pripeljala tako daleč, da ne želita (morda tudi on s svojimi dejanji kaže na to, da se vas nekako izogiba in ne želi več!?) ali si eden izmed vaju ne želi iti dalje, in to konstruktivno, ljubeče, kot partnerja, ne kot tujca, se iskreno pogovorita in pojdita vsak svojo pot. Je pa res, da je oditi pogosto veliko težje kot ostajati v sicer mrtvem zakonu, saj se ti ni treba spopadati s številnimi spremembami ter težkimi in stresnimi situacijami, ki jih razhod hočeš nočeš prinaša s seboj. Vseeno pa lahko, če se razideta, oba enkrat v prihodnosti zaživita drugače in imata ponovno lepo življenje. Če vztrajate v odnosu, v katerem si pravzaprav ne želite biti, pa pogosto ostanete ujeti in nezadovoljni. Posledično pa tečni.
Dejstvo pa je, da mora tako vsak posameznik kot vsak par začutiti in ovrednotiti svojo zgodbo in na podlagi tega delati korake ali spremembe v življenju. Samo vi oziroma vidva vesta (če zares vesta!?), kaj se med vama dogaja in kaj si želite/-a oziroma ne želite/-a. Ko to enkrat veste, pa je čas za akcijo. Če ne gre tako naprej in v danih razmerah trpite, kot pišete, že veste, da ne želite biti več v tem odnosu in ga ohranjati. Super je, da veste, česa si ne želite več. Tako vam ostajata še dve možnosti: iti levo ali desno. Če vidita možnost in imata oba željo, naredita nekaj za odnos, da se izboljša, drugače pa pojdita vsak svojo pot. Morda pa bosta na koncu ugotovila, da si oba želita spremembe in čakata na drugega, da bo prvi spregovoril o tem.
Preberite še:
14