Torek, 5. 3. 2019, 16.31
5 let, 9 mesecev
Bodo tudi v Ljubljani zasvetili semaforji, ki promovirajo enakost med spoloma?
Reka, Melbourne in Vilna so med mesti, v katerih v imenu boja za enakopravnost med spoloma promet za pešce na semaforjih usmerjajo tudi ženske figure. Se jim bo v prihodnje pri tem priključila tudi Ljubljana?
Splošni lik pešca je nedavno na enem od semaforjev na Reki zamenjala ženska podoba, do mednarodnega dneva žensk pa bo zasvetilo še pet takšnih. Reka je prvo mesto na Hrvaškem, ki je v duhu boja za enakopravnost med spoloma v prometni jezik vključila tudi ženski spol, tako pa spodkopavajo tudi samoumevnost moškega kot generičnega spola, kar velja tudi na ravni verbalnega jezika.
Splošni lik pešca je nedavno na enem od semaforjev na Reki zamenjala ženska podoba, do mednarodnega dneva žensk pa bo zasvetilo še pet takšnih.
Semaforji z ženskami liki tudi v Ljubljani?
Na vprašanje, ali lahko v imenu vključujočega mesta, odprtega za različnosti, kaj podobnega pričakujemo tudi v Ljubljani, na Mestni občini Ljubljana (MOL) odgovarjajo, da enakost spolov spodbujajo na različne načine – "kot načrtovalci, ustvarjalci in izvajalci politik, kot delodajalci ter kot zgled za druge lokalne in nacionalne strukture" in da so tako o tej pobudi v prejšnjih letih že razpravljali.
Ugotovili so, da ta predlog ni v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne opreme na javnih cestah. Ob tem pa so dodali, da bodo o prometni signalizaciji, ki na semaforjih za pešce vključuje tudi ženske like, še enkrat razmislili in presodili, ali pobudo lahko prevzame pristojno ministrstvo za infrastrukturo.
Ob čemer so na MOL še poudarili, da so na področju zagotavljanja enakosti med spoloma "ključnega pomena dejanski ukrepi in spodbude". Ob tem so opozorili na svoja prizadevanja, ki se odvijajo v tem kontekstu in so tudi del občinskega akcijskega načrta, sprejetega leta 2016.
Vključujoči javni prostor
V Vilni so semaforji z žensko podobo zasvetili lani, ob praznovanju stote obletnice uzakonjenja volilne pravice žensk v Latviji. Ob tem pa so lokalne oblasti poudarile, da ti prometni usmerjevalniki služijo tudi kot opomin sodobnim prepadom med spoloma v evropskih državah.
Ko so pred dvema letoma v Melbournu zaživeli takšni semaforji, je nekdanja ministrica za ženske, zdaj že pokojna Fiona Richardson, poudarila, da gre za gesto, ki oblikuje bolj vključujoč javni prostor za ženske. Veliko je majhnih, a pomenljivih načinov, kako vse so ženske izključene, so bile tudi takratne besede avstralske političarke.
V duhu strpnosti in vključujoče drubže so leta 2015 pred Evrovizijo na Dunaju na semaforjih namesto zelenega in rdečega možiclja zasvetili heteroseksualni in homoseksualni pari. Ob široki podpori pa so se lokalne oblasti odločile, da takšna signalizacija v mestu na 120 prehodih za pešče tudi ostane.
Promocija enakosti med spoloma
Da semaforji z ženskami liki promovirajo pomen enakosti med spoloma, je leta 2017 poudarila tudi Martine Leets iz organizacije Commitee for Melbourne. Ob tej avstralski iniciativi je za tuje medije še izjavila, da je v ozadju spreminjanja obstoječe ikonografije zmanjševanje nezavedne pristranskosti, ki izhaja tudi iz vsakodnevnih pogledov na prevladujoče moške like.
Ženske podobe na semaforjih pa imajo tako lahko pozitivni vpliv na spreminjanje našega pogleda na svet, je takrat še dodala Martine Leets.
V središču Ljubljane le ena ulica nosi ime po ženski
Ob vprašanju družbene prevlade moških, ki se zapisuje tudi v fizični in simbolni mestni prostor, je treba omeniti še eno realnost Ljubljane: malo je spomenikov in ulic, posvečenih ženskam, katerih življenja in delo so v kolektivni zavesti tako prezrta.
V Ljubljani je od približno 360 spomenikov le približno dva odstotka posvečenih ženskam. Podobno velja za poimenovanje ulic, po ženskah jih nosi ime le tri odstotke, le ena od teh je v središču mesta. Gre za majhno skrito ulico med Maximarketom in Uršulinskim zavodom, poimenovana pa je po Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici in skladateljici iz 19. stoletja.
S tem zavedanjem pa v Ljubljani od leta 2017 pod okriljem zavoda Urbana Vrana izvajajo feministično turo, na kateri ne manjka zgodb o umetnicah, arhitektkah, voditeljicah, družbenih aktivistkah, učiteljicah, redovnicah, članicah Antifašistične Fronte Žensk, humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih znanstvenicah, borkah za pravice žensk, zapornicah, lastnicah tovarn, tovarniških delavkah, narodnih buditeljicah, "čarovnicah" in drugih ženskah, ki so zaznamovale Ljubljano in Slovenijo.
Preberite še:
30