Incognito Design je ime, ki ustvarja tako za gledališča, posameznike, televizijo in filme, svoj izraz išče tudi v fotografiji. Ker je inkognito, svojega obraza in imena ne razkrije.
S svojo ustvarjalnostjo pa zato razkriva marsikaj, kar je običajnim ljudem skrito. Kot pojasnjuje, je malo pravil, ki so za njeno ustvarjanje pomembni, eno pa je gotovo, poudarja, vedno sodeluje z ljudmi odprtih nazorov, svobodnega duha in žive domišljije. Tako je pot raziskovanja potekala vse od predstav za otroke do razstav s perečo vsebino, kjer so nastopali marginalci, odpadniki, ljudje z družbenega roba.
Raziskovanje marginalnega
"Tako se je Incognito seznanil z ljudmi in posamezniki, ki so drugačni, a imajo hkrati enaka občutja, želje in težnje kot večina povprečnega življa. Incognitovo raziskovanje se je prav zato razširilo na področje, ki ga zaznamujejo bolečina, strast, sovraštvo, pripadnost, ljubosumje in, seveda, v veliki meri prav ljubezen," pojasnjuje avtorica.
Incognito Design se namreč predstavlja z drobnimi, unikatnimi in ročno izdelanimi modnimi dodatki, nakitom, oblačili iz usnja, in sicer izključno v črni barvi. "Krivec" za uporabo tega materiala je bila razstava Hera Incognito. Mimogrede, razstava je povzročila pravo razburjenje v cerkvenih krogih, saj je potekala pri poslovilnih kapelicah na Žalah, na fotografijah pa so bili ženski akti.
Črno usnje
"Usnje prikazuje žensko kot bojevnico, mati, ljubico, sestro, sovražnico. Vse to in še mnogo več nosimo ženske v sebi, vsak sleherni dan živimo vsaj eno do teh vlog in se premalokrat zavedamo, kako pomembno je biti ženska v polnem pomenu te besede, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi vred."
Svoje izdelke je Incognito do zdaj predstavljal v najmanjši galeriji v Sloveniji, na Mestnem trgu v Ljubljani, in sicer na pičlih devetih kvadratnih metrih, imenovani Mala črna galerija. Tudi ta je bila v značilni črni barvi.
Poleg povsem nosljivih izdelkov, kot so pasovi, torbice, jakne ali čevlji, ste lahko v galeriji našli tudi biče, pokrovčke za bradavičke, usnjene pasove za nogavice in modrčke, vsak mesec pa so se na črnih stenah galerije predstavljali različni umetniki. "Njihova črna nit, ki jih je vodila po labirintih erotike, spolnosti, je bilo odkrivanje drugačnosti," pojasnjuje avtorica.
Trenutno tri razstave v tujini
A projekt Male črne galerije (MČG) je zaradi finančne nezmožnosti padel v vodo. "MČG smo zastavili kot razstavni prostor, kot kotiček, namenjen ljudem, ki jih zanima umetnost, zato smo imeli mesečne razstave. Eni od razstavljavcev so bili recimo Tanja Balać, predsednica likovnikov Makedonije, pa italijanski fotograf Murizzio Mazzoni, od slovenskih pa na primer Rajko Bizjak in Goran Bertok. Ideja je bila, da se odpreta še dva razstavna prostora v Beogradu in Berlinu – ti dve razstavi ravno potekata in še ena v Ontariu –, pozneje pa bi se nemški in srbski umetniki izmenjali. A ta ideja je po vodi splavala tisti trenutek, ko nismo dobili podpore," pojasnjuje.
Blagovna znamka potrebuje obraz
Drugi razlog po njenem mnenju je seveda premajhen začetni kapital, ki ga preprosto ni bilo, tretja napaka, priznava avtorica, pa je njena. "Zagovarjala sem tezo, da izdelki govorijo sami zase, in nisem želela medijske pozornosti. Moja romantična glava namreč še vedno verjame v utopično misel, da tisti, ki je priden, slej ko prej doseže cilj. Da, ga doseže, le da je ta pot veliko bolj trnova in mnogo daljša," ugotavlja Incognito.
Ugotavlja tudi, da preprosto niso znali pritegniti slovenskih kupcev, saj so v MČG kupovali predvsem tujci: "Morda smo preveč drugačni, preveč črni ali pa le premalo znani." Sprašuje se, zakaj v Slovencih tak strah pred črnim usnjem, zakaj se vse, kar je drugačnega, zavrača in se nanj lepi etiketa fetiša, erotike: "Gre za strah pred erotiko in spolnostjo ali pa nas skrbi, da naš sosed ne bi izvedel, kaj se dogaja v spalnici?"
Pevka Neisha v steampunkovskem slogu
Znana pa je pevki Neishi, ki si je ob novem albumu omislila popolnoma drugačno podobo in se opremila z usnjenimi izdelki Incognito Design.
"Neisha si je upala odeti opravo v steampunkovskem slogu, čeprav je požela nemalo kritik, a ponosna in zavedajoč se same sebe ni padla pod vpliv negodovalcev. Incognito dela prav z ljudmi, ki so samo svoji," pojasnjuje avtorica.
Ko črna premaga svetlobo …
Druga velika ljubezen, ki jo neguje Incognito Design, so pravljice in gledališče. Tako še vedno po malem ustvarja tako scenske elemente kot kostume ter maske za predstave. Trenutno dela pod taktirko režiserke Bjanke Kršmanc predstavo Paraziti, ki bo po njenem mnenju odprla vprašanje o sprejemanju sveta, ljudi in njihovih želja.
"Pravljični svet, poln domišljije, v katerem vedno zmaga prijateljstvo, kjer ni razlik med narodi, kjer smo vsi enaki, tam, kjer soseda prisrčno pozdravite, in si ljubimca izmenjujeta ljubkovalne besede, je svet, ki ga Incognito najraje riše. S črno barvo, na črn papir, črn usnje ali črn zastor. Ko črna premaga temo, se svetloba ujame v črnino in ta dobi obliko."