Nedelja, 13. 3. 2011, 12.38
7 let, 2 meseca
Dior dodatno očrnjen z nacizmom
Modno hišo, ki se je v zadnjih tednih znebila svojega oblikovalca Johna Galliana, ki je bil obtožen izrekanja neo-nacistično obarvanih žaljivk in nasilja nad židovskim dekletom, je tokrat očrnila zgodovina. Na spletu se je pojavil posnetek intervjuja iz leta 1963, kjer Francoise Dior, nečakinja ustanovitelja modne hiše, Christiana Diorja razlaga, kako je Adolf Hitler "njen junak", kako sicer nima "ničesar proti Židom", a jih v svoji državi preprosto "ne želi gledati" in kako je pomembno, da ostane "arijska rasa neomadeževana". Med pogovorom okoli vratu nosi ogrlico s svastiko, znanim nacističnim simbolom.
Intervju so posneli v luči njene zaroke z znanim britanskim skrajno desničarskim politikom Colinom Jordanom, sicer zagovornikom teorije, da se holokavst v resnici ni zgodil in da je šlo pri vsem skupaj za veliko zaroto.
Diorjeva sestra v koncetracijskem taborišču
Javnost je video nemudoma povezala z minulim Gallianovim škandalom in tako je modna hiša Dior ogrožena, da po krivici dobi etiketo "nacistične" znamke.
Škandala med seboj nista povezana, poleg tega pa so sporni intervju posneli pet let po oblikovalčevi smrti, nečakinja pa z modno hišo ni bila nikoli neposredno povezana. Povrh vsega je znano tudi dejstvo, da so Christianovo sestro zaradi uporniški aktivnosti med drugo svetovno vojno zaprli v koncetracijsko taborišče Ravensbruck.
Znamka, ki je svojo slavo zaradi razkošnih ženskih oblačil doživela ravno v letih po drugi svetovni vojni, ker se je Christian Dior sam zavzemal, da bi s tem razvedril od vojne izčrpane in žalostne ženske, je tako vse prej kot podjetje, ki bi kakorkoli simboliziralo nestrpnost oziroma nacizem.
Hugo Boss kreiral uniforme SS-ovcev
Kljub temu, da je Dior zaradi dejanj posameznikov v zadnjih tednih po krivici dobil črno piko v javnosti, je na trgu kar nekaj svetovno priznanih znamk, ki so v času pred in med drugo svetovno vojno, pod prisilo ali prostovoljno tudi zares sodelovale z nemškimi nacisti.
Hugo Boss je tako na primer izdeloval uniforme SS agentom, elitni paravojaški enoti, zadolženi za Hitlerjevo varnost. Znani nemški avtomobilski proizvajalec Wolkswagen je svojega slovitega hrošča izdelal za vsakdanje potrebe prebivalcev Tretjega rajha, ameriški velikan informacijske tehnologije IBM je pred in med vojno vlagal v tehnološke projekte nacistov, povezane z iztrebljanjem Židov, farmacevtsko podjetje Bayer pa je izdelovalo strupeni plin za usmrtitve ljudi v taboriščih.
Z nacistično filozofijo v zadnjih desetletjih javnost dostikrat povezuje tudi subkulturo "skinheadov", katerih stilsko podobo poleg obrite glave med drugim neredko zaznamuje nošenje čevljev britanske znamke Dr. Martens(posebej 'bulerjev' z belimi vezalkami), polo majic Fred Perry, Ben Sherman ali Butus in puloverjev Everlast ali Longsdale.