Združena levica o kulturi

Si kultura zasluži svoje ministrstvo? Da, a še bolj kot simbolni vidik je ključna kulturna politika, ki ne sme izhajati iz neoliberalnih načel in potiskanja kulture na trg, ampak mora biti urejena tako, da kulturo razume kot javno dobro in omogoča kulturnim delavcem tako na državni kot nevladni ravni preživetje ter omogoča delovanje in uporabnikom dostop do kulturnih storitev.

Bi za zaposlene, predvsem na vodilnih položajih, v javnih kulturnih zavodih uvedli preverjanje strokovne usposobljenosti na vsakih pet let? Tako na področju kulture kot drugje v javnem sektorju morata za kakovostno delovanje ustanov biti stalno prisotni evalvacija in refleksija, tako interna kot eksterna, tako strokovna kot s strani občinstva in uporabnikov. Vodilne funkcije so praviloma vezane na mandate, ki naj bi predstavljali takšno varovalo, obstajati pa mora tudi možnost razrešitve.

Bi morala Slovenija tako kot Belgija v času krize povečati vlaganja v kulturo? Če da, kako? Država bi morala vlagati v kulturo na eni strani z ureditvijo statusa samozaposlenega v kulturi, štipendijami, večjim vložkom za producente umetnosti, kar bi omogočalo nemoteno delo, in davčno ureditvijo na drugi strani. Poleg tega bi morala tudi spodbujati večje kulturne projekte in pri infrastrukturnih projektih nameniti tudi sredstva za kulturo.

Je večji vložek v stalni prostor v Arzenalih na Beneškem bienalu ekonomsko smotrna poteza? Večji vložek za nastop na Beneškem bienalu je vsekakor potreben. A ta sredstva so namenjena drugemu prostoru, ki pa ni nujno, da bo sam po sebi omogočal večjo vidnost. Hkrati pa se ukinja Galerija A+A, ki je imela tudi svoje kakovosti in predvsem celoleten program. Potrebovali bi večji vložek za produkcijo in spremenjeno časovnico, saj se začne izbira leto pozneje kot v drugih državah, kar ponavadi pomeni časovno stisko.

Se zavzemate za to, da bi vlaganje v kulturo in nakup umetniških del prinašal davčne olajšave? Davčne olajšave so vsekakor eden izmed načinov za stimulacijo umetnostne produkcije, tako da se nam zdijo smiselne, vendar sistemskih težav naše kulture ne bodo rešile.

Ali naj kulturo financira država ali naj se to v celoti prepusti trgu? Kultura spada pod javno dobro. Kultura tako kot šolstvo in zdravstvo ne sme biti prepuščena prostemu trgu. Trg preprosto ni dovolj dober regulator kulturno-umetniške produkcije. Tržni mehanizmi so pogosto "neobčutljivi" na kakovost nekega izdelka. Kultura pa je vendarle avtonomen družbeni podsistem, ki je razvil lastno normativnost ter interne kritične mehanizme, ki omogočajo selekcijo in zato praviloma bolje "skrbijo" za vzdrževanje in obstoj kakovostne kulture, kot bi to storil trg. Podobno je na primer tudi z znanostjo in šolstvom.

Katera umetnica ali umetnik je po vašem mnenju v zadnjih letih najbolj zaznamovala ali zaznamoval slovensko umetnosti oziroma poskrbela ali poskrbel za prepoznavnost Slovenije v tujini? Veliko slovenskih umetnic in umetnikov stalno ali občasno deluje v tujini, njihovo delo pa valorizirajo strokovno in ljubiteljsko občinstvo ter umetnostna kritika in ne politične stranke. K prepoznavnosti Slovenije vsak s svojim delom tudi posredno doprinesejo, čeprav seveda namen kulture in umetnosti leži prvenstveno drugje kot v promociji nacionalne države.