"Zaradi ljubezni do knjig, jih kupujmo"

S Knjigokupom, ki letos poteka od 23. septembra do 19. oktobra, v založbi in knjigarni Modrijan že četrto leto zapored ne poudarjajo le pomena branja, temveč spodbujajo tudi kupovanje knjig. "Slovenci smo veliki ljubitelji knjig, do trenutka, ko je zanje treba seči v žep," pravi direktor založbe Modrijan Branimir Nešović. Dodaja še, da je "knjige treba kupovati, zaradi ljubezni do njih".

Zato je tu tudi Knjigokup, v katerem je združenih več deset slovenskih založb, še več kot lani, ko jih je bilo 30, te pa po ugodnih cenah ponujajo knjige.

Akcijo spodbujanja kupovanja književnih del bodo spremljali tudi štirje dogodki.

Danes, 26 . septembra, bodo ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature predstavili dva nova slovenska romana, ki sta izšla pri Modrijanu. Simonove priče avtorja Rudija Podržaja in Srečni konci Željko Kozinca.

Ob svetovnem dnevu prevajalcev bodo 1. oktobra ob 19. uri v Modrijanovi knjigarni govorili o ponovnem prevajanju literarnih del, kot so Tujec, Ljubimec lady Chatterley, Bratje Karamazovi, Idiot, Metamorfoze.

10. oktobra bodo ob 18. uri v knjigarni govorili o pomenu slovenskih literarnih nagrad, teden dni pozneje ob isti uri in na istem kraju pa o literarni kritiki.

Od avtobiografij do zgodovine Evrope

V Modrijanu imajo za seboj kar nekaj vznemirljivih izdaj, med njimi na primer avtobiografijo Marcela Reicha-Ranicka in Maurice Béjarta. Še več pa jih napovedujejo v prihodnjih mesecih. Od leposlovja do biografijLeni Riefenstahl in avtobiografije Isadore Duncan, o zakulisju sveta umetnosti, priročnikih in drugi poljudni literaturi.

V založbi poudarjajo tudi obsežno delo britanskega zgodovinarja Normana Daviesa Zgodovina Evrope, ki bo izšla 11. novembra. Gre za zgodbo o Evropi, ki jo avtor pripoveduje na 1600 straneh, vse od ledene dobe do padca berlinskega zidu. Zapisuje tudi opazovanja vzpostavljanja novega ravnovesja v Evropi, ki jo svojevrstno povezuje z Azijo.

Posebnost knjige pa ni le njena izčrpnost, temveč ji pronicljivost dajejo tudi presenetljive podrobnosti, razlage in anekdote, ki bogatijo kronološki tok. Zgodovinar piše o manjšinskih skupnosti, o Judih, Romih, muslimanih, tudi o gobavcih in heretikih. Beleži erotične grafite iz Pompejev in podaja psihoanalizo Hitlerja.