Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
29. 11. 2007,
20.10

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 29. 11. 2007, 20.10

6 let, 6 mesecev

Zadnji Maov plesalec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Ob opisovanju dogodkov, ki jih lahko sproducira le totalitarni komunistični režim se boste (vsaj nekateri) počutili tudi hecno domače.

Avtor: Li Cunxin Izdala: Založba Miš Cena: 33,82 €

Leta 1961 se na kitajskem podeželju v številčno družino rodi šesti sin, deček Li Cunxin, ki je tako kot njegovi bratje, sosedje, prijatelji in sošolci obsojen na bedno, trpko in kruto kmečko življenje. Lakota in občutek nemoči sta sestavni del vsakdana, skozi katerega se fantič prebija in ki bi najverjetneje takšen tudi ostal, če ga ne bi 11- letnega odkrili kulturni svetovalci gospe Mao, ki so mu namenili študij na Pekinški plesni akademiji.

Tako mu uspe preboj iz masovne anonime, vendar se s selitvijo daleč proč od doma in ljubeče družine, predvsem matere, resnični boj za obstanek zanj šele prične. Neizprosen trening in burne ter zmedene politične razmere naredijo iz njega plesalca, ki se odloči razmišljati z lastno glavo in ki za svoj razvoj nujno potrebuje umetniško in osebno svobodo. Izjemna odločitev o političnem prebegu v njem dozori na plesnem tečaju v ZDA, po katerem se ne vrne več nazaj na Kitajsko, ampak si v Ameriki začne graditi novo življenje in ustvarjati svojo družino. Po prebegu leta 1979 je 16 let plesal kot član Houstonskega baleta in kot baletnik dosegel vse in še več, o čemer je lahko kdajkoli sanjal. Danes živi v Avstraliji in je srečni očka treh otrok. Domov se je vrnil čez dolgo let (1988), potem ko ni bilo več razloga za strah, da bi ga zadržali in priprli.

Njegova življenjska zgodba je bila poleg številnih drugih nagrad izbrana za knjigo leta v Avstraliji, če pa vam to ne pomeni nič, je knjiga zaradi velike topline in razpona čustev zelo prijetno branje. Ob opisovanju dogodkov, ki jih lahko sproducira le totalitarni komunistični režim se boste (vsaj nekateri) počutili tudi hecno domače.

Ne spreglejte