Z nastopi pred starši do denarja za vstopnice za kino

Cetinskega moti prevelika količina glasbene produkcije in pomanjkanje časa za poslušanje. Zavzema se za nove poti do zakonitega nalaganja glasbe s spleta in njihovo zaračunavanja. Kdaj ste ugotovili, da si želite postati pevec? Se spomnite svojega prvega nastopa? Ne spomnim se sicer natančno, ampak ko zdaj pogledam z distance, se mi zdi, da sem si to že od nekdaj želel. Prve nastope sem izvajal v domači dnevni sobi, ko sem staršem zaračunaval, da sta lahko spremljala moje petje in igranje klavirja, nato pa sem si s tem denarjem plačeval vstopnice za kino. Zunaj doma sem prvič nastopil na "kitarijadi", v cerkvenem ansamblu pa sem igral tudi bobne. V zagrebški Areni boste 21. oktobra nastopili skupaj s tenoristom Placidom Domingom. Sta se že srečala, vadila skupaj? Kakšen bo vajin skupni program? Nisva se še uspela srečati, zato bo to popolnoma nova izkušnja. Nekako si delam utvare, da bova prepevala skladbe, ki so mi že zdaj dobro znane in v resnici sploh še nisem začel vaditi. S Placidom Domingom program še vedno usklajujeva, zato vam o njem še ne morem povedati kaj dosti. Želel pa bi, da bi izvajala arije ali kancone, ki jih občinstvo pozna in so jim všeč. Nastopili ste že s Josejem Carrerasom in Michaelom Boltonom. S kom bi še želeli nastopiti v duetu? Tukaj bi želel spomniti še na letošnji nastop z operno divo Montserrat Caballe. Po imenih, ki ste jih našteli, in Placidom Domingom, ki je zame zagotovo največji še živeči tenor, posebnih želja nimam. Sanje so se mi že uresničile, preostane mi še uživanje v sodelovanju s kolegi iz glasbenega sveta.

Vas poleg petja zanima še kakšna druga umetniška zvrst?

Preizkusil sem se že v nekaj gledaliških vlogah in všeč mi je bil občutek. Mirne duše lahko rečem, da mi oder ustreza.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali in kakšen vtis je napravila na vas?

Nazadnje sem bral knjigo Skrivnosti in misteriji sveta avtorice Sylvie Brown, ki se ukvarja z življenjem po smrti. Glede na to, da se smrti bojim, prebiram številna besedila, povezana s to tematiko, vse od Biblije naprej. To je, kot da bi sam sebi želel pojasniti in se sprijazniti s tem, da je smrt del življenja in jo je kot tako treba sprejeti. Žal v tem nisem preveč uspešen.

Kateri glasbeni album ste nazadnje kupili, prejeli v dar?

Vedno kupujem več cedejev ali devedejev naenkrat, precej pa mi jih tudi podarijo. Spremljam glasbo aktualnih pop in rock ustvarjalcev, pa tudi afriško glasbo, jazz in house. Menim, da je dandanes težava v tem, da je preveč produkcije in vse manj časa za poslušanje. Te razmere mi niso prav po volji. Kakšno je vaše mnenje o nezakonitem nalaganju glasbe z interneta in kakšno prihodnost napovedujete prodaji glasbe?

Nezakonitih dejavnosti seveda ne podpiram, mislim pa, da je treba čim hitreje poiskati načine uzakonjenja nalaganja glasbe in to zaračunavati. Treba je posodobiti zakonodajo, diskografija pa se mora prilagoditi tržišču. Zadnje desetletje so se na področju glasbe zgodile korenite spremembe, industrija pa se prilagaja prepočasi, kot da so jih spremembe ujele povsem nepripravljene.

Ali raje obiščete gledališče ali kino?

Oboje imam rad, čeprav redko zahajam tako v gledališče kot tudi kino. Najraje si film v krogu družine ali prijateljev pogledam kar doma.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj?

Seznam je izredno dolg, vendar ne želim nikogar posebej izpostavljati. Na eni strani obstajajo osupljiva umetniška dela slikarjev, kiparjev, igralcev in glasbenikov, ki jih priznavajo mnogi, so pa tudi nekateri, ki s svojimi deli navdušujejo maloštevilne, ter precej takih, ki še vedno čakajo na svoj trenutek. Vsak izmed njih nosi svojo zgodbo in preteklost, ki jo je treba spoštovati.