V zbirki Roman od Zgodovine pornografije do Beatlov

Beatli norveškega pisatelja Larsa Saabyjeja Christensena, italijanskega avtorja Andrea Molesinija Niso vsi pankrti z Dunaja in polavtobiografski roman hrvaškega pisca Gorana Tribusona Zgodovina pornografije se v kontekstualnih okvirjih razlikujejo, saj se protagonisti posameznega knjižnega dela pojavljajo v različnih obdobjih in geografskih ter družbenih prostorih, vendar so med njimi povezave. Vsi romani govorijo o odraščanju, dozorevanju in duhovnem razvoju. V vseh so v ospredju moški protagonisti.

Naslov, ki zavaja Zgodovina pornografije hrvaškega pisatelja Tribusona je v izvirniku izšla leta 1988, od takrat pa na Hrvaškem doživela več ponatisov, te preštevajo v sto tisoč izvodih. Avtor, rojen leta 1948 v Bjelovarju, je s svojim pisateljevanjem začel v sedemdesetih letih. Najprej ga je vodilo v fantastiko, kot uveljavljenega pisatelja žanrskih romanov pa je leta 1988 začel s ciklom literariziranih avtobiografskih romanov.

Prva v tej vrsti je bila prav Zgodovina pornografije, ki, čeprav na to namiguje naslov, ne ponuja sociološkega, filozofskega ali esejističnega pogleda na pornografijo, temveč gre za prvoosebno pripoved odraščanja skupine prijateljev iz manjšega hrvaškega mesta. Ti se po maturi razidejo vsak na svojo stran, na začetku romana se po dolgem času spet srečajo v domačem kraju na pogrebu skrivnostnega gimnazijskega sošolca Delona. Pornografija je v zgodbo vpletena skozi esejistične odlomke iz rokopisne študije enega od protagonistov, ki se njeni zgodovini posveča na poljudno-sociološki način.

Da je zgodba o odraščanju, ki je sicer umeščena med letoma 1948 in 1987, nadčasovna in čeprav napisana v obdobju socializma, aktualna priča tudi dejstvo, da je knjiga tudi po 26 letih po njegovem nastanku še vedno priljubljena med kritiki in bralci. Prvi v nizu Tribusonovih polavtobiografskih romanov, v slovenščini imamo prevode tudi preostalih dveh, ki sta sledila, Če ne bo hujšega (20004) in Klub oboževalcev: periferijski kvartet, še danes velja za njegov najboljši roman.

Avtor, ki se je pridružil današnji novinarski konferenci v Mladinski knjigi, aktualnost zgodbe, ki se odvija še v obdobju nekdanje Jugoslavije in socializma, komentira s tem, da so teme o odraščanju večne. Tudi sam je rad prebiral o Tolstojevem odraščanju, je podal primer. Dodal pa, da se mlajšim generacijam resničnost, v kateri veselje odraščanja predstavlja prihod kavbojk, zagotovo zdi eksotična, a da je pri tem kontekstualni kontekst dovolj širok, da se lahko v njem vseeno prepoznajo.

Knjigo o odraščanju izpod peresa Tribusona je prevedla Đurđa Strsoglavec.

Zgodba o melanholiji odraščanja Oslo, sredi divjih šestdesetih. To je le začetek zgodbe o odraščanju štirih Norvežanov, najstnikov, navdušencev nad liverpoolskim kvartetom Beatli. Zgodba o beatlomaniji, rokerski generaciji, ki se odvija med spolnimi radostmi in zablodami, spoznavanju z alkoholom in drogami ter upiranju sistemu, je ogrodje za govor o širšem družbenem kontekstu. Zgodba o melanholiji odraščanja, skozi vsakdanje življenje in doživljanja opisuje družbeni kontekst. Spremembe socialnih razmer na Norveškem, preobrazbo družbene slike.

Avtor knjige Beatli, ki je za slovensko različico dobila ilustracijo Cirila Horjaka, v obliki vizualnega citata albuma Revolver, je eden od najbolj branih sodobnih norveških piscev. Pesnik in pisatelj Lars Saabye Christensen je zgodbo o odraščanju v svojem jeziku izdal leta 1984. Njegov prvenec pa so norveški bralci pred leti izbrali za svojo najljubšo knjigo. V slovenščino je delo prenesel Darko Čuden.

Niso vsi pankrti z Dunaja Prevajalec dela Niso vsi pankrti z Dunaja Vasja Bratina za roman pravi, da je Benečan Andreo Molesini napisal slogovno zelo izpiljen roman. Sicer gre pri nas za bolj ali manj nepoznanega avtorja, zato pa toliko bolj vidnega v Italiji. Profesor primerjalne književnosti na univerzi v Padovi se je najprej podpisoval pod mladinsko in otroško književnost. Za svoje delo na tem področju je bil tudi dvakrat nagrajen z najvišjim italijanskim literarnim priznanjem. Bil je aktiven tudi kot prevajalec književnosti, leta 2010 pa je izdal svoj prvenec med romani. Zanj je prejel italijanski književni nagradi campiello in comisso.

Dogajanje romana je postavljeno v zadnjo leto prve svetovne vojne, v čas od avstrijskega preboja pri Kobaridu leta 1917 do italijanske pri Vittorio Venetu zmage leta pozneje. V vojno prizorišče je postavljen 17-letni fant Paolo. S spremljanjem protagonista bralec spoznava tisti čas in spremlja notranje zorenje mladega fanta.

O delu so pri zbirki Romani, katere urednik je Andrej Ilc, zapisali, da ga odlikuje "izjemna slogovna pretajenost, kratki, odsekani, skorajda hemingvejevski dialogi, natančna študija značajev, združena z napeto pripovedjo, v kateri se nenehno izmenjujeta eros in tanatos".