Spolno življenje v Sloveniji

Čeprav je zdravnica in docentka za epidemologijo Irena Klavs nacionalno raziskavo o spolnem vedenju v Sloveniji izvedla že leta 2000, je knjiga, ki poleg zdravstvenega vključuje tudi sociološki vidik, luč sveta ugledala šele danes. V raziskavi je pred 12 leti sodelovalo 1752 moških in žensk, 83 odstotkov pa jih je poleg anonimnega odgovarjanja na vprašalnik na koncu oddalo tudi vzorec urina, v katerem so ugotavljali prisotnost spolno prenosljive bakterije. Da pa ne bi šlo samo za knjigo spolnem zdravju, je Irena Klavs leta 2007 začela sodelovati s sociologom Ivanom Bernikom. Ta je bil namreč navdušen nad podatki, vendar pa se je kljub temu, da se je že prej ukvarjal s sociologijo spolnosti, o marsičem moral podučiti na novo.

Spolno življenje v Sloveniji? Nič posebnega. "Večina raziskav pokaže, da je spolno življenje dokaj predvidljivo," je na današnji predstavitvi knjige v Trubarjevi hiši literature povedal Bernik. Glavno sociološko vprašanje se tako glasi, s kom imamo spolne odnose. V časih, ko je izbire več in ko poroka ni več edini način vstopanja v spolnost, je to vprašanje še toliko bolj zanimivo. Vendar pa bo knjiga Spolno življenje v Sloveniji, kot meni Bernik, za marsikoga razočaranje.

Čeprav je Slovenija prvo raziskavo o spolnem vedenju dobila šele leta 2000, avtorja poudarjata, da je poznost lahko tudi prednost, saj omogoča primerjavo z drugimi državami. Vzporedno s slovensko je namreč potekal tudi drugi val tovrstnih raziskav v Veliki Britaniji, nekaj raziskav pa je bilo izvedenih tudi drugje po Evropi.

"Slovensko spolno življenje je zelo podobno spolnemu življenju v drugih zahodnoevropskih deželah. Morda smo po vstopanju v spolnost še najbolj podobni Skandinavcem, a zelo smo podobni celo Američanom. V tem pogledu je knjiga razočaranje," je bil šaljiv Bernik.

Večina spolnosti se dogaja v stabilnih zvezah

Če je še ne tako daleč nazaj veljalo, da je poroka zagotovilo za vstop v svet spolnosti, ta danes pri spolnosti ne igra več pomembne vloge. Z moralnega vidika spolnost pred poroko ni več vprašanje, mlajše generacije imajo danes v povprečju več partnerjev kot starejše oziroma so leta 2000 že imele podobno število partnerjev kot starejše generacije, ki so za spolne izkušnje imele več časa. Čeprav so se zveze spremenile, pa se večina spolnosti še vedno dogaja v stabilnih zvezah, ki ne prinašajo samo več čustvenih ugodnosti, ampak naj bi pomenile tudi bolj zadovoljivo spolnost kot bežne zveze.

Prevladujoč način spolnega vedenja danes je serijska monogamnost, kar pomeni, da imamo partnerjev v povprečju več, a ne istočasno. Čeprav je raziskava po besedah Irene Klavs pokazala, da je 35 odstotkov vprašanih moških in 15 odstotkov žensk že kdaj prevaralo svojega partnerja, Bernik opozarja, da se je verjetno nekaj teh primerov zgodilo na prehodu med dvema monogamnima zvezama, ko smo sicer še v zvezi, a si že iščemo novega partnerja.

Najbolj zanimivi so podatki o ženskah

Kot se je pošalil Bernik, so moški glede spolnosti dokaj preprosta bitja. Njihov odnos do spolnosti se generacijsko ne razlikuje dosti, medtem ko so razlike pri ženskah precejšnje. Ženska spolnost je bolj fluidna, njihov odnos do spolnosti pa je bolj "romantičen", dojemajo jo kot nekaj, kar je zasidrano v zvezi, medtem ko moški na spolnost gledajo kot na samostojen pojav. A po Bernikovih besedah se bodo tudi moški počasi začeli spreminjati, saj imajo opravka z ženskami, ki so drugačne.

Kaj pa moški, ki imajo opravka z moškimi? Teh je raziskava zaznala le pol odstotka, med vsemi vprašanimi pa ni bilo nobenega moškega in zgolj ena ženska, ki je imela spolne izkušnje zgolj z osebami istega spola. Avtorja to pripisujeta več dejavnikom; ker je bila raziskava izvedena leta 2000, ko je bil odnos do homoseksualcev pri nas še bolj odklonilen, kot je danes, je možno, da se homoseksualne osebe na raziskavo preprosto niso odzvale, ali pa da so kljub anonimnosti priredile svoje odgovore. Podatki o homoseksualcih so v raziskavi najmanj reprezentativni.

Nekaj podatkov tudi skrb vzbujajočih

Ker je bila raziskava izvedena predvsem z vidika javnega zdravja, prinaša tudi nekaj podatkov o spolno prenosljivih okužbah, o teh je namreč poročal vsak 20. anketirani. Tveganje za okužbe je sicer 4-krat večje pri moških, ki za spolnost plačujejo, in dvakrat večje, če je oseba imela več kot 10 spolnih partnerjev. Med slednjimi je 28 odstotkov moških in samo 6 odstotkov žensk. Precej skrb vzbujajoči pa so podatki o prisiljenih spolnih odnosih. O teh je namreč poročalo 12 odstotkov anketiranih žensk, kar pa je še bolj skrb vzbujajoče, je, da je takšnih spolnih odnosov več, ko gre za mlajše ženske. Vsaka šesta ženska, ki je imela prvi spolni odnos pred 15. letom, je namreč poročala o tem, da je bila v tak odnos prisiljena. Hkrati je 75 odstotkov moških in žensk poročalo, da so o spolnosti pred prvim spolnim odnosom vedeli premalo.

Čeprav bi bilo po 12 letih pričakovano, da se že pripravlja nova raziskava o spolnem vedenju, te avtorja za zdaj nimata v načrtu. Prvo je Irena Klavs sicer izvedla skoraj sama ob pomoči nekaterih sodelavcev, raziskavo pa so takrat finančno podprli dve ministrstvi, inštitut za varovanje zdravja in številni drugi donatorji. Medtem ko v Veliki Britaniji trenutno poteka tretji val tovrstnih raziskav, se pri nas nadaljevanje za zdaj še en obeta.