Prvi pravi muzikal po ljudskih motivih s 150 nastopajočimi

Klemen Dovč je v dobrem desetletju folklornega delovanja sodeloval pri večini folklornih skupin ljubljanske regije (FS Tine Rožanc, AFS Marolt, FS Emona, OFS Domžale) in se uveljavil kot eden izmed najbolj dejavnih avtorjev na področju ljudske glasbe in plesa. Je aktiven član in vodja tamburaške skupine Folklorne skupine Tine Rožanc, vodja godčevskih delavnic v organizaciji JSKD na rednih letnih folklornih taborih, glasbeni avtor in plesni soavtor več koreografij, ki so dosegale najvišjo raven na folklornem področju v Sloveniji.

Desetega maja pripravljate s Folklorno skupino Tine Rožanc spevoples Zeleni Jurij. Kot pravite, bo to koncert, kot ga še ni bilo. Zakaj? Kaj pravzaprav je spevoples in kako je nastala ideja zanj? Spevoples je poskus iskanja slovenskega izraza za odrsko obliko, ki je v tujini znana pod angleško besedo musical. Gre za odrsko zvrst, ki je dobro uveljavljena v tujini, na slovenskih odrih pa je prisotna le izjemoma. Spevoples daje z možnostjo prepletanja plesa in igre, glasbene spremljave in petja širok nabor možnosti za avtorje in izvajalce, hkrati pa je zaradi svoje zahtevnosti tudi velik izziv. Samo poslovenjenje izraza muzikal se nam ni zdelo zadostno, tako je nastala beseda spevoples.

Zamisel za izvedbo spevoplesa je zorela že več let, dozorela pa je lani, ko nas je prezgodaj zapustil velik prijatelj, član in predsednik folklorne skupine, ki je bil številnim članom navdih in spodbuda za ustvarjanje. Pred nekaj več kot letom dni smo začeli uresničevanje: pripravo, raziskovalno delo, oblikovanje osnutka. In 10. maj bo zdaj, zdaj tukaj. Zeleni Jurij ima v slovenskem izročilu posebno mesto. Simboliko upanja in življenja ljudje po posameznih pokrajinah prikažejo po svoje (npr. v Beli krajini, na Štajerskem). Zakaj je Zeleni Jurij tako zelo pomemben? Ljudje so se nekoč do narave vedli bolj odgovorno. Razumeli so, da je treba naravo spoštovati, jo prositi za pridelek in se ji kdaj tudi pokloniti, se ji zahvaliti ali jo počastiti. Zelenega Jurija lahko razumemo tudi utelešeno podobo narave. Njegova krožna pot lahko predstavlja leto in letne čase, njegov prihod, začetek pomladi, prebujanje narave, je včasih pomenil začetek leta in bil tudi kazalnik časa. Način izražanja prošenj in hvaležnosti pa je odvisen predvsem od okolja, kjer je človek bival in deloval. Tako z raznolikostjo slovenskih pokrajin in z njo povezanih razlik v obdelovanju zemlje pride tudi pestrost pri praznovanju Zelenega Jurija.

Tako kot so raznolike slovenske pokrajine, so raznoliki tudi kostumi in plesi, je tako? Katere plese boste predstavili na koncertu in zakaj prav te? Pestrost pokrajin in zato drugačen življenjski slog sta narekovala način bivanja, oblačenja, praznovanja, petja in plesanja. Poljedelec iz belokranjskega vinorodnega okolja je živel drugače kot planšar s planine nekje na Gorenjskem. Pa vendar so praznik Zelenega Jurija praznovali na območju skoraj vse Slovenije in širše, to pestrost smo poskušali zajeti tudi v svoj koncert. Na odru bodo tako poleg belokranjskih plesov še plesi z Gorenjskega, iz Prekmurja, Koroške, Primorske in osrednje Slovenije.

Vemo, da je vaša folklorna skupina zelo številčna. Če dodamo še zbor, lahko ugotovimo, da bo na koncertu veliko nastopajočih. Na koncertu 10. maja bo več kot 150 nastopajočih. Med njimi tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc: otroška, odrasla in veteranska skupina. Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti bo poskrbel za zborovsko nadgradnjo, v solističnih vlogah kot Zeleni Jurij in Mara pa bosta nastopila mlada in uveljavljena vokalista Gregor Volk in Karin Možina. Poleg zbora, solistov in folklornikov bo celoto nastopajočih dopolnil velik spremljevalni glasbeni orkester. Kakšen pomen in vlogo ima folklora v sodobnem času? Folklora je pomemben del ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji, še veliko bolj zunaj mestnih središč kot v mestih. Je zdrav in družaben način preživljanja prostega časa na eni strani, na drugi pa je pomemben opomnik, od kod pravzaprav izvira kultura nekega naroda, saj črpa najbolj pristne vire in jih tako ohranja žive. Čeprav se osredotoča bolj na ples, petje in glasbeno spremljavo, pa črpa in poustvarja tudi s področja ljudskih glasbil, povesti, mitologij ... Ozavešča o stvareh, ki bi sicer ostale le na zaprašenih policah.

Ni vsak za ples in petje. Kakšen mora biti dober plesalec? Ples je način izražanja z gibom, podobno kot se izražamo z besedami ali pa z glasbo prek inštrumentov. Za izražanje s plesom ne potrebujemo ničesar in nikogar. Zame je učenje plesa enako kot učenje tujega jezika ali igranje na glasbilo. Nekdo ima boljši "posluh" za ples in mu gre učenje hitreje kot drugemu. Dekleta tudi sicer verjetno plešejo pogosteje, zato imajo praviloma manj težav pri učenju kot nekdo, ki na naših vajah pleše prvič. Dober plesalec se mora znati izražati z gibi, hkrati pa mora znati prisluhniti glasbi in se prilagajati tudi soplesalki oziroma soplesalcu.

Zakaj bi se danes nekdo pridružil folklorni skupini, na primer Folklorni skupini Tine Rožanc? Na to vprašanje je težko objektivno odgovoriti. V folklorni dejavnosti sem 15 let, svoje najboljše prijatelje poznam iz folklore. Imam možnost spoznavati čudovite ljudi iz sveta folklore in tudi širše, ustvarjati z njimi, saj sodelujemo s številnimi priznanimi umetniki. Naučil sem se plesati, igrati na inštrumente, pisati glasbo in plese, peti, zlikati srajco in prišiti gumbe. Predvsem pa zapeti slovensko uspavanko otroku in razumeti, da obstaja v Sloveniji še kaj več kot polka in valček. No, nekateri pa gredo k folklorni skupini samo poiskat kakšnega luštnega fanta ali dekle, ki zna plesati (smeh). Zato vključitev v katerokoli folklorno skupino priporočam prav vsakomur.