Pri Celjski Mohorjevi nov roman in monografija

Roman Pobran Nadine Gordimer, ki v izvirniku nosi naslov "The Pickup", je predstavil prevajalec dela Jože Stabej. Poudaril je, da je bil roman, ki je med drugim prejel tudi britansko nagrado Commonwealth, tudi sicer deležen odličnih ocen kritikov. Gordimerjeva, ki se je sicer borila proti apartheidu in so v Južnoafriški Republiki tri njene romane prepovedali, tokratno zgodbo postavlja v sodoben čas, ko je apartheid odpravljen, je pojasnil Stabej.

Protagonista romana sta mlada publicistka iz Johannesburga in priseljenec, avtomehanik, ki se v mestu nahaja ilegalno. Zaradi slednjega se par preseli v njegovo, v romanu neimenovano, muslimansko državo. On si za vsako ceno želi oditi na Zahod, ona pa na novem domu najde vse, kar je iskala prej. "Tako zakonca ostaneta vsak na svojem bregu, njuna usoda je odprta in prepuščena bralcu," je povedal Stabej, ki roman 87-letne avtorice ocenjuje kot premišljeno prozo, v kateri "ni nobena napisana beseda odveč".

Enciklopedičen prikaz slovenskih duhovnikov v Rimu V monografiji Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju Benedik podaja enciklopedičen prikaz slovenskih duhovnikov v Rimu in ovrednotenje njihovega dela. Delo je vsebinsko razdeljeno na pet poglavij. V prvem se avtor posveča duhovnikom, ki so v Rimu delovali že pred drugo svetovno vojno. "Teh ni bi bilo prav veliko," je povedal na predstavitvi, ob čemer je pomembno vlogo pripisal jezuitu, patru Antonu Prešernu.

V drugem poglavju obravnava skrb za Slovence v Rimu med vojno ter v okviru tega delo Slovenskega socialnega odbora, ki je bil ustanovljen za pomoč slovenskih beguncev.

Tretje poglavje je posvečeno slovenski oddaji na Radiu Vatikan, četrto pa slovenskim duhovnikom, profesorjem na papeških univerzah. Ob tem je omenil univerzo Urbaniana, na kateri je študirala tudi osmerica študentov z mariborske teološke fakultete, ki se zaradi vojne ni mogla vrniti v domovino. Večina je ostala v Rimu in pomembno vplivala na tamkajšnje dogajanje. Ob tem je omenil Rafka Vodeba, Franca Šegulo in Maksimiljana Jezernika. V petem poglavju je opisano delovanje v kongregacijah in drugih rimskih ustanovah.

Po Kolarjevih besedah je Benedik z delom opravil veliko delo, saj je zbral podatke iz cerkvenih arhivov, katerih gradivo je običajno dostopno šele 70 let po nastanku. Delo prvič v celoti predstavi delo vseh duhovnikov, ko so bili v Rimu. Ti so bili, kot sta omenila tako Benedik kot Kolar, "cenjeni, predvsem zaradi delavnosti, zanesljivosti in diskretnosti".