PRELISTANO: Tukaj tam onkraj

Avtor: Jože Zupan Založba: samozaložba, 2010 Cena: 15 €

Alpinisti skoraj praviloma okronajo svoj ples po vertikali s proznim delom, poezije pa je v alpinističnih vrstah manj – vsaj izdane –, zato je Zupanova Tukaj tam onkraj še toliko bolj dobrodošla v zakladnici slovenske gorniške literature. Jože Zupan je bil pravi otrok narave, ki jo je občudoval v okolici rodnih Rimskih Toplic, ob mladostnem spoznanju, da se stvari z višine prikažejo v povsem drugačni luči, pa je prisluhnil klicu plezanja in alpinizma, ki ga je odpeljal tudi v Ande in Himalajo. Pesniška zbirka postreže s petindvajseterico pesmi, ki delno avtobiografsko opevajo čudež narave in življenja v njej. Tematika pesmi objema posamezne koščke naravnega mozaika – goro, gozd, reko, ptico, letne čase, tudi hroščka –, hkrati pa pesmi opevajo človeka, ki se v svoji preprostosti zlije z naravo in tako lažje poišče pot do sočloveka. Na posebno mesto v knjigi alpinist postavi goro, ki deluje kot muza njegovega ustvarjanja, kajti Himalaja je … večno hrepenenje.

Zupan pretanjeno izbira besede, ki jih s posebnim občutkom postavlja drugo poleg druge, da se razlijejo v nekoliko otožno poetično igro, ki ob včeraj in danes daje upanje na jutri.

Tukaj tam onkraj je oplemenitena s fotografijami Jožeta Zupana, Staneta Klemenca in Magde Šalamon, ki z ujetimi trenutki narave bralcu brez besed približajo vsebino pesmi.

Ptica

Te gore še ptica ne preleti. Sredi leta ji utrujena krila omahnejo v sivo globino. V vznožju na belih kamnih obleži mrtva. Viharji ji mrščijo polomljena krila. Med pičlim cvetjem bo ostal le še spomin na nebo brez konca. Mi pa bomo še naprej hlastali po zvezdah.