PRELISTANO: Kamen potrpljenja

Avtor: Atiq Rahimi Založba: Mladinska knjiga Cena: 22,95 evrov

Pisatelj in režiser Atiq Rahimi se je rodil v Kabulu v Afganistanu. Po sovjetski invaziji konec sedemdesetih let je emigriral na Zahod, kjer je začel ustvarjati v francoščini, za Kamen potrpljenja pa je leta 2008 prejel Goncourtovo nagrado.

Zgodba se dogaja "nekje v Afganistanu ali kje drugje". V majhni hiši sedi ženska ob svojem možu, ki je že tri tedne v komi, ustreljen je bil med častnim pretepom, ko je poskušal ubraniti materino čast. Mož leži v komi, nepremičen, brez slehernega upanja na ozdravitev. Mlada žena sedi ob njem, moli, v sosednji sobi jokata majhni deklici, žena skriva svojega pacienta pred patruljami in roparji.

Vse bolj stresen položaj žensko pripelje do tega, da začne negibnemu moškemu pripovedovati svojo zgodbo. Svojega moža izbere za synguéja saboura, mitološki kamen potrpljenja, ki vpija nesrečo vseh trpečih, dokler se ne razpoči in osvobodi nesrečnega pripovedovalca vseh zaupanih tegob.

Tako svojemu kamnu potrpljenja razlaga in se ob tem sprašuje, kaj je narobe med spoloma, o predsodkih, ki preprečujejo intimnost. O moških, ki o spolnosti ne želijo ničesar slišati od svojih žena. "Če bi tebe vse to prosila. Mojbog! Razbil bi mi zobe. Saj sploh ni težko, samo svoje telo moraš poslušati, ampak ti mu nikoli nisi prisluhnil. Moški poslušate samo svojo dušo in nič drugega."

Nikoli ni razumela, "zakaj je za vas moške ponos toliko povezan s krvjo" ter kako posledično nastane hinavščina o nedolžnosti in moškosti, o častni in nečisti krvi. Spominja se njunih začetkov, triletnega čakanja nanj, njune spolnosti, ki ji ničesar ni dala. "Spomnim se številnih noči, ko si me nategnil in me potem pustil vso zmedeno. Moja teta se ne moti, ko pravi, da se tisti, ki se ne znajo ljubiti, vojskujejo."

Njen monolog je vedno bolj odkrit, dogajanje se vedno bolj stopnjuje, saj se v hiši pojavi nov moški in tako sledi konec zgodbe, ki za razumevanje potrebuje vsaj dvakratno branje.