Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
14. 11. 2013,
13.53

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 14. 11. 2013, 13.53

7 let, 3 mesece

Predmeti, ki so predragoceni za muzej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Molly Oldfield, scenaristka britanskega kviza QI, v knjigi Skrivni muzej razkriva predmete, ki so tako dragoceni, da jih muzeji ne želijo razstavljati.

Čeprav so včasih razstavne površine muzejev nepregledne, se večina artefaktov skriva po skladiščih. V britanskem naravoslovnem muzeju je na primer razstavljenih samo pet odstotkov celotne zbirke, ki obsega kar 70 milijonov primerkov naravnih vrst. Samo njihova zbirka rib obsega 70 tisoč primerkov, med njimi tudi ribe, ki jih je Charles Darwin zbral na popotovanjih z ladjo Beagle. Ko je to ugotovila Molly Oldfield, scenaristka kviza QI, v katerem Stephen Fry vsak teden svojim gostom zastavlja nenavadna vprašanja, je želela izvedeti, kakšna so skladišča drugih muzejev.

Dve leti je potovala po svetu in obiskovala svetovno znane muzeje, vendar je v njih praviloma izpustila glavne razstavne dvorane in se po dogovoru z vodilnimi v muzejih raje posvetila zbirkam v skladiščih. V svoji knjigi The Secret Museum (Skrivni muzej) je popisala najbolj nenavadne in zanimive primerke, ki so tako dragoceni, da si jih muzeji ne upajo razstavljati.

V kleti kraljevega društva v Londonu je na primer našla originalni Newtonov teleskop, v Edinburghu prebirala originalni osnutek skladbe Auld Lang Syne, ki jo danes prepevajo po vsem svetu, v newyorški javni knjižnici pa so ji pokazali nož za odpiranje pisem, ki je bil v lasti harles Dickensa.

Razlogi, da muzeji ne razstavijo določenih predmetov, so različni. Zastava iz bitke pri Trafalgarju, ki so jo razobesili na Nelsonovem pogrebu, je danes shranjena v kartonasti škatli v britanskem mornarskem muzeju. Ker je tako velika, je preprosto ne morejo nikjer obesiti, ko so to zadnjič poskusili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je večji del zastave ležal na tleh, ko pa so jo razprostrli po tleh, je zavzela večji del osrednje dvorane.

Nekaterih predmetov ne razstavljajo za javnost, ker jih ne želijo očistiti. V muzeju Smithsonian v Washingtonu, kjer so razstavljeni predmeti z Nasinih potovanj po vesolju, v skladišču hranijo skafander Harrisona H. Jacka Schmitta, edinega znanstvenika, ki je hodil po Luni. Ker je bil Schmitt geolog, je med obiskom Lune nabiral kamnine, zaradi česar se je njegova obleka precej umazala. Pri Nasi so se odločili, da njegovega skafandra ne bodo očistili, zato je ta še danes prekrit s peskom z Lune.

Spet drugi predmeti so verjetno preveč nenavadni, da bi jih postavili na vidnejše mesto. Knjižnica kraljevega društva v Londonu na primer hrani kos jablane, pod katero je Isaac Newton dobil idejo za teorijo o gravitaciji. Čeprav številni menijo, da gre za urbano legendo, je Newton zgodbo o jablani in padajočih jabolkih opisal piscu njegove biografije. Precej nenavadno omaro pa hranijo v Harvardu, saj ta vsebuje zbirko metuljevih penisov, ki jo je med svojim kuratorskim stažem v muzeju zbral Vladimir Nabokov, ki so ga v življenju poleg pisanja romanov očitno navduševali tudi metulji.

Ne spreglejte