Sreda, 31. 3. 2010, 14.03
8 let, 7 mesecev
Nova dopisovanja Mance Košir (foto)
Na predstavitvi knjige, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi, so problematizirali fenomene drugačnosti, homofobije in sprejemanja homoseksualnosti.
Poleg njega so med dopisovalci še v javnosti bolj znane osebe: novinar Aleš Čakš, gejevski aktivist Mitja Blažič, operni pevec Ambrož Bajec-Lapajne, pisatelj Boris Pintar, publicist Milan Šelj in ženska dopisovalka Ida.
Po mnenju Koširjeve je v Sloveniji veliko homofobije in želje, da se o stvareh ne bi govorilo, pač pa bi se jih raje "imelo pod preprogo". Hkrati pa se Koširjevi zdi ravno 21. stoletje čas odpiranja ran in možnosti, "da živimo to, kar smo".
Blažič je dopolnil mnenje Čakša. Kot je dejal, se v primeru, da zanikaš sebe, pojavijo travme. Te se, tako Blažič, odražajo kot "ponotranjena homofobija", s katero se ukvarja marsikateri homoseksualec.
Za opernega pevca Bajca-Lapajneta je istospolna usmerjenost nepomemben oziroma samo eden izmed segmentov osebnosti, "kot barva las", je dejal. Zdi se mu nesmiselno, da bi se z ljudmi družil le zaradi njihove spolne usmerjenosti. Slovenska družba pa bo zanj normalna šele, ko se bo lahko s partnerjem z roko v roki sprehodil po Čopovi, pa se ne bo nihče obrnil za njima.
Da je homoseksualna usmerjenost pomemben in ne obroben segment osebnosti, je menil pisatelj in sociolog Pintar. Problem vidi v skriti homoseksualnosti, ki jo je, kot je pojasnil, veliko tudi v islamskem svetu. Islamska kultura je do homoseksualcev precej strpna, dokler se ne izpostavljajo javno, je povedal. Sam se zavzema za odprt diskurz o spolnih identitetah in usmerjenosti.