Našli izgubljen Magrittov akt

Več kot osemdeset let je delo surrealista Reneja Magritta veljalo za uničeno ali izgubljeno, zdaj pa se je izkazalo, da je platno, na katerega je slikar naslikal akta, razrezal in prebarval kar sam. Delo z dvema ženskima aktoma je po številnih pohvalah leta 1927 in tik preden je Magritte naslikal slavno pipo, izginilo brez sledu, ostala je zgolj črno-bela fotografija dela.

Strokovnjaki so zdaj s pomočjo rentgenskih žarkov in drugih tehnik odkrili dva kosa izgubljenega dela, in sicer pod dvema drugima Magrittovima slikama. Glava in torzo iz kompozicije sta se znašla pod portretom iz leta 1935, na katerem je oko naslikal na rezino pršuta in ki je del zbirke newyorške MoME.

Stopala akta pa so našli pod Rdečim modelom iz leta 1935, sliko, na kateri so surrealistični škornji v obliki stopal. Slika, ki jo ima v lasti Moderna Museet v Stockholmu, je bila navdih za še eno podobno delo, ki ga je Magritte naslikal za Edwarda Jamesa, britanskega pesnika in zbiratelja umetnin.

Za drugi dve četrtini aktov predvidevajo, da se skrivata pod dvema drugima slikama, ki jih morajo še raziskati. Do odkritja so prišli med pripravo pomembne Magrittove razstave v MoMI, v okviru katere bo izšla tudi knjiga. Tako razstava kot knjiga se osredotočata na obdobje med letoma 1926 in 1938, ko je Magritte kot slikar doživel preboj v okviru surrealističnega gibanja.

Akt je Magritte sicer prvič razstavil na svoji prvi samostojni razstavi v Bruslju leta 1927. Čeprav je šlo za dramatično drugačna dela, kot jih je ustvarjal pozneje, je razstavo leta 1966 opisal kot prvo, ki je resnično ponazarjala tisto, kar sam ceni pri svojem delu. Ker je akt meril 114 x 162 centimetrov, se je številnim zdelo nemogoče, da bi slika izginila, zato je bila bolj verjetna možnost, da je bila uničena.

Zakaj jo je Magritte razrezal in prebarval, ni jasno, morda je s svojim neoklasičnim slogom preveč dostopala od njegovih prejšnjih del, po mnenju nekaterih je celo spominjala na Picassove akte iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.