Petek, 5. 1. 2018, 20.01
6 let, 10 mesecev
Ljubljansko pokopališče slavnih, kamor so morali grobove preseliti #foto
Park Navje je staro ljubljansko pokopališče zaslužnih mož s področja znanosti, umetnosti in politike, kamor so posmrtne ostanke in nagrobnike v prvi polovici prejšnjega stoletja preselili z njihove prvotne lokacije.
Na starem mestnem pokopališču Navje, ki je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je na nagrobnikih mogoče prebrati imena, kot so Matija Čop, Josip Jurčič, Anton Aškerc, Tomaž Linhart, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Josef Ressel, Ivan Grohar, Anton Korošec, Jernej Kopitar in druga. Gre za osebnosti iz preteklih stoletij, na katere je spomin ohranjen tudi v tem mestnem prostoru.
V spominski park Navje so posmrtne ostanke in nagrobnike ali pa le nagrobnike premestili med letoma 1936 in 1938.
Prav ta predel Ljubljane, kjer sta danes park Navje in Gospodarsko razstavišče, je bil namreč od 18. stoletja do leta 1936 v celoti pokopališče. Mestne oblasti so ga nato preselile na Žale, medtem ko so nekatere najstarejše grobove oz. nagrobnike premestili na današnje Navje.
Nekdanje pokopališče se je imenovalo Pokopališče sv. Krištofa, saj je raslo na območju cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, pravi zgodovina tega prostora.
Klasicistični grobni objekt z arkadami
Zgodovina pokopavanja za Bežigradom
Navje je nastalo leta 1927, ko so dokončno opustili pokopavanje na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. Ob kapeli, pozneje cerkvi sv. Krištofa, se je pokopališče od leta 1779 širilo proti vzhodu.
Ker je ob koncu 19. stoletja to postalo že pretesno za naraščajočo Ljubljano, so že leta 1906 začeli pokope na novem pokopališču pri Sv. Križu, kar so današnje Žale.
Jože Plečnik, ki je ob Žalah uredil tudi nekdanje ljubljansko pokopališče, je imel zanj dva predloga. Ena od zamisli je bila, da bi tega preuredili v pokopališče otrok. Druga, ki sega v leto 1932, je bila, da bi tu nastalo monumentalno svetišče, hram slave, panteon znamenitih Slovencev.
Pokopališki zid, kjer je mogoče prebirati različna znana imena s področja znanosti, umetnosti in politike.
Ljubljanski mestni svet se je nato leta 1936 odločil, da na ostankih pokopališča na vzhodni strani uredijo spominski park, posvečen zaslužnim osebnostim. Ime zanj– Navje – je takrat predlagal Josip Wester. Med letoma 1936 in 1938 so nekatere grobove, ki so spadali v novi prostor, prekopali in posmrtne ostanke z nagrobniki ali pa le nagrobnike preselili na Navje.
Ime Navje je predlagal Josip Wester.
Plečnikova ureditev Navja
Ureditev Navja je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, izvedbo pa je vodil Ivo Spinčič, medtem ko je ozelenitev vodil Anton Lap.
Spominski park tako tvorijo ograjena parkovna površina s trato, peščena pot, nekaj posameznih grobov, nato pa pokopališka linija z nagrobniki znanih Slovencev in tudi klasicistični grobni objekt z arkadami na vzhodni strani.
Navje je nastalo leta 1927, ko so dokončno opustili pokopavanje na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu.
Po drugi svetovni vojni je Plečnik štiri stebre, ki jih je naprej načrtoval kot del Glasbene matice, umestil v Navje, z njimi pa tako zaokrožil podobo spominskega območja, kjer je med redkimi grobovi, ki so ostali na prvotnem mestu, tudi grob arhitektovih staršev Helene in Andreja Plečnika.
Navje je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Nova opredelitev tega dela mesta se je zgodila leta 1955, ko so po načrtih Ilije Arnautovića začeli gradnjo Gospodarskega razstavišča, ki se je s svojimi objekti širilo tudi v območje Navja. Desetletja kasneje, leta 2009, so ob Navju uredili Severni park, ki spominsko območje varuje.
Po drugi svetovni vojni je Jože Plečnik štiri stebre umestil v spominski park Navje, čeprav je te najprej načrtoval kot del stavbe Glasbene matice.
Obdobje med obema vojnama
Obdobje med obema vojnama Obdobje med obema vojnama
Pogreb politika Antona Korošca leta 1940
Spominski park Navje leta 1968
Spominski park Navje leta 1971
Spominski park Navje leta 1971
Spominski park Navje leta 1971