Neža Mrevlje

Petek,
5. 1. 2018,
20.01

Osveženo pred

6 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,48

Natisni članek

Natisni članek

spominski park Navje Jože Plečnik Navje Ljubljana stavba

Petek, 5. 1. 2018, 20.01

6 let, 10 mesecev

Ljubljansko pokopališče slavnih, kamor so morali grobove preseliti #foto

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,48
spominski park Navje | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Park Navje je staro ljubljansko pokopališče zaslužnih mož s področja znanosti, umetnosti in politike, kamor so posmrtne ostanke in nagrobnike v prvi polovici prejšnjega stoletja preselili z njihove prvotne lokacije.

Na starem mestnem pokopališču Navje, ki je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je na nagrobnikih mogoče prebrati imena, kot so Matija Čop, Josip Jurčič, Anton Aškerc, Tomaž Linhart, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Josef Ressel, Ivan Grohar, Anton Korošec, Jernej Kopitar in druga. Gre za osebnosti iz preteklih stoletij, na katere je spomin ohranjen tudi v tem mestnem prostoru.

V spominski park Navje so posmrtne ostanke in nagrobnike ali pa le nagrobnike premestili med letoma 1936 in 1938. | Foto: Ana Kovač V spominski park Navje so posmrtne ostanke in nagrobnike ali pa le nagrobnike premestili med letoma 1936 in 1938. Foto: Ana Kovač

Prav ta predel Ljubljane, kjer sta danes park Navje in Gospodarsko razstavišče, je bil namreč od 18. stoletja do leta 1936 v celoti pokopališče. Mestne oblasti so ga nato preselile na Žale, medtem ko so nekatere najstarejše grobove oz. nagrobnike premestili na današnje Navje.

Nekdanje pokopališče se je imenovalo Pokopališče sv. Krištofa, saj je raslo na območju cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, pravi zgodovina tega prostora.

Klasicistični grobni objekt z arkadami | Foto: Ana Kovač Klasicistični grobni objekt z arkadami Foto: Ana Kovač

Zgodovina pokopavanja za Bežigradom

Navje je nastalo leta 1927, ko so dokončno opustili pokopavanje na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. Ob kapeli, pozneje cerkvi sv. Krištofa, se je pokopališče od leta 1779 širilo proti vzhodu.

Ker je ob koncu 19. stoletja to postalo že pretesno za naraščajočo Ljubljano, so že leta 1906 začeli pokope na novem pokopališču pri Sv. Križu, kar so današnje Žale.

Jože Plečnik, ki je ob Žalah uredil tudi nekdanje ljubljansko pokopališče, je imel zanj dva predloga. Ena od zamisli je bila, da bi tega preuredili v pokopališče otrok. Druga, ki sega v leto 1932, je bila, da bi tu nastalo monumentalno svetišče, hram slave, panteon znamenitih Slovencev.

Pokopališki zid, kjer je mogoče prebirati različna znana imena s področja znanosti, umetnosti in politike. | Foto: Ana Kovač Pokopališki zid, kjer je mogoče prebirati različna znana imena s področja znanosti, umetnosti in politike. Foto: Ana Kovač

Ljubljanski mestni svet se je nato leta 1936 odločil, da na ostankih pokopališča na vzhodni strani uredijo spominski park, posvečen zaslužnim osebnostim. Ime zanj– Navje – je takrat predlagal Josip Wester. Med letoma 1936 in 1938 so nekatere grobove, ki so spadali v novi prostor, prekopali in posmrtne ostanke z nagrobniki ali pa le nagrobnike preselili na Navje.

Ime Navje je predlagal Josip Wester. | Foto: Ana Kovač Ime Navje je predlagal Josip Wester. Foto: Ana Kovač

Plečnikova ureditev Navja

Ureditev Navja je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, izvedbo pa je vodil Ivo Spinčič, medtem ko je ozelenitev vodil Anton Lap.

Spominski park tako tvorijo ograjena parkovna površina s trato, peščena pot, nekaj posameznih grobov, nato pa pokopališka linija z nagrobniki znanih Slovencev in tudi klasicistični grobni objekt z arkadami na vzhodni strani.

Navje je nastalo leta 1927, ko so dokončno opustili pokopavanje na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. | Foto: Ana Kovač Navje je nastalo leta 1927, ko so dokončno opustili pokopavanje na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. Foto: Ana Kovač

Po drugi svetovni vojni je Plečnik štiri stebre, ki jih je naprej načrtoval kot del Glasbene matice, umestil v Navje, z njimi pa tako zaokrožil podobo spominskega območja, kjer je med redkimi grobovi, ki so ostali na prvotnem mestu, tudi grob arhitektovih staršev Helene in Andreja Plečnika.

Navje je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena. | Foto: Ana Kovač Navje je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Foto: Ana Kovač

Nova opredelitev tega dela mesta se je zgodila leta 1955, ko so po načrtih Ilije Arnautovića začeli gradnjo Gospodarskega razstavišča, ki se je s svojimi objekti širilo tudi v območje Navja. Desetletja kasneje, leta 2009, so ob Navju uredili Severni park, ki spominsko območje varuje.

Po drugi svetovni vojni je Jože Plečnik  štiri stebre umestil v spominski park Navje, čeprav je te najprej načrtoval kot del stavbe Glasbene matice. | Foto: Ana Kovač Po drugi svetovni vojni je Jože Plečnik štiri stebre umestil v spominski park Navje, čeprav je te najprej načrtoval kot del stavbe Glasbene matice. Foto: Ana Kovač

Zgodovinske fotografije Navja

Obdobje med obema vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Obdobje med obema vojnama Foto: neznan, arhiv MNZS
Obdobje med obema vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Obdobje med obema vojnama Foto: neznan, arhiv MNZS Obdobje med obema vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Obdobje med obema vojnama Foto: neznan, arhiv MNZS
Pogreb politika Antona Korošca leta 1940 | Foto: neznan, arhiv MNZS Pogreb politika Antona Korošca leta 1940 Foto: neznan, arhiv MNZS

Spominski park Navje leta 1968 | Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS Spominski park Navje leta 1968 Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS
Spominski park Navje leta 1971 | Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS Spominski park Navje leta 1971 Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS
Spominski park Navje leta 1971 | Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS Spominski park Navje leta 1971 Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS
Spominski park Navje leta 1971 | Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS Spominski park Navje leta 1971 Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS