SiolNET. Trendi Kultura
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Literarne nagrade – kriteriji za biti ali ne biti?

3

termometer

V okviru Modrijanovega Knjigokupa je bil tokratni dogodek posvečen vlogi literarnih nagrad, ki so, kot je poudarila Barbara Simoniti, za samozaposlene v kulturi skorajda eksistenčno pomembne.

Miran Hladnik, profesor slovenske književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti in predsednik žirije za literarno nagrado kresnik, je v knjigarni Modrijan na večeru, posvečenem vprašanju vloge slovenskih literarnih nagrad, podal podatek, da imamo v Sloveniji približno 30 književnih nagrad in še enkrat toliko tistih, ki so poimenovane po naših literatih. Veliko torej, a ne preveč, naj jih bo čim več, je dejala glavna urednica založbe Goga, nekdanja namestnica glavnega urednika knjižne zbirke Beletrina ter direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki. Nagrade naj bodo praznovanje avtorja ali avtorice in književnosti nasploh. Ta je v našem prostoru vse bolj podhranjena in v vse slabšem položaju, še posebej s prihodom elektronskih knjig, s katerimi se širi predvsem branje v angleščini, je poudarila urednica založbe Goga.

Tretja sogovornica pogovora o slovenskih literarnih nagradah, ki ga je vodila prevajalka Breda Biščak, prevajalka, pesnica in pisateljica Barbara Simoniti, je opozorila na socialni vidik nagrad, ki zadeva književne ustvarjalce in ustvarjalke. Nagrada avtorju ali avtorici s statusom samozaposlenega v kulturi po besedah Simonitijeve prinaša socialno varnosti v obliki ohranjanja statusa in plačevanja socialnih prispevkov. Ali kot je ustvarjalka dodala: "Za nas so nagrade kot zrak. Žiranti tako s svojim podpisom vplivajo na življenje in smrt ustvarjalca."

Hladnik, predsednik žirije za nagrado kresnik, je dodal, da je dejstvo, da se z nagradami merijo človeške usode, boleča raven tega simbolnega dejanja, a ob tem poudaril, da je ob vrednotenju književnih del za komisijo pomembno to, da uporabi čim bolj objektivne in nevtralne kriterije, s katerimi bo nagradila določeno delo. Verodostojnost nagrad je tako dosežena s tem, da so med odločevalci tisti, ki se poklicno ukvarjajo s književnostjo in so onkraj posameznih interesov. Ciglenečkijeva je dodala, da nagrade ne bi smele biti socialni korektiv, za to bi morali obstajati drugi mehanizmi.

Poslanstvo nagrade bi moralo prispevati k dvigu bralne kulture in statusa književnosti, je še pojasnila Jelka Ciglenečki. Hladnik je o nagradah razmišljal tudi kot o simboličnem potrjevanju vrednot in pomenov skupnosti. Pogledom na poslanstvo nagrad, ki v družbenem krogotoku dobijo tudi svojo funkcijo, je Simonitijeva dodala svoj vidik. Za nagrade pravi, da so postale nadomestek za poklice, ki na področju književnosti in knjigotrštva izginjajo. S tem je merila tako na urednike, ki naj bi s svojo selekcijo vrednotili dela, knjigarne kot tudi druge akterje na tem področju.

Simonitijeva še pravi, da več ko je nagrad, manj so vredne. Posvetila se je vlogi pesnikov in pesnic v državi, odnos na tej ravni pa opredelila kot brezbrižen, tak, ki škoduje ustvarjanju in založništvu. V nekdanji državi je bila vloga književnih ustvarjalcev zaščitena, danes pa ni več, je še poudarila ustvarjalka. Kot primer dobre prakse je navedla Islandijo, državo z majhnim številom prebivalcev in močno književno kulturo.

Pisateljica in pesnica je izpostavila še vprašanje spolne enakovrednosti, saj je med ustvarjalci še vedno manj nagrajenih pisateljic kot pisateljev. Po besedah Simonitijeve je šele po letu 2000 pri nas postalo bolj običajno, da nagrade prejemajo tudi ženske. Tovrstno vrzel želijo zapolniti tudi z ženskim odborom Slovenskega centra PEN – Mira.

Nagrade veljajo Nagrade so torej pomembne, je bil eden od sklepov večera. So simbolni in ekonomski kapital tako avtorjev in avtoric kot tudi celotnega področja književnega ustvarjanja. Čeprav naj bi pomenile praznovanje, so po besedah Barbare Simoniti v resnici za ustvarjalca predvsem orodje za biti ali ne biti. Še posebej zato, ker po izkušnjah založnikov in knjigotržcev slovenske literarne nagrade ne prispevajo k večjemu kupovanju nagrajene knjige, pa tudi ne nujno k njenemu povečanemu branju, seveda pa bralci knjigo vzamejo v roke zaradi različnih vzgibov, je poudaril Hladnik.

Nagrade tudi niso popotnica za vstop v mednarodni prostor. Pri tem je Ciglenečkijeva poudarila, da so slovenski avtorji in avtorice v tujini veliko bolj nagrajeni kot pri nas. Za primer je navedla pred kratkim nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik, ki je prejela evropsko nagrado za književnost, eno najpomembnejših nagrad v tujini.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin