Empera3zz: Ni vrag, da ne bi s Sestrami spet kaj ušpičili

Na Borštnikovem srečanju ste prejeli nagrado za oblikovanje maske v predstavi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Kako to, da se niste odločili za udeležbo na prireditvi in kakšen je bil vaš odziv, ko Barbara Pavlin, s katero si delita nagrado, ob samem prejemu nagrade ni omenila vašega imena?

Novico, da smo dobili nagrado, so nam sporočili šele v nedeljo na dan podelitve Borštnikovih nagrad. Ker sem bil na snemanju, nikakor nisem mogel zapustiti produkcije in oditi na prireditev. Bil sem seveda zelo presenečen in navdušen, da sem med prejemniki tako prestižne nagrade, kot je Borštnikova nagrada, in seveda počaščen, da so tako veliki umetniki opazili in nagradili najino delo. Bila je malce nerodna situacija, vendar vsak zase ve, kakšen je bil njegov delež pri predstavi in jaz se zavedam, kakšen je bil moj. Barbara je svoje delo v predstavi opravila profesionalno, jaz pa tudi, vse preostalo pa si lahko vsak razlaga sam zase.

Kako vas je zaneslo v oblikovanje maske v gledališču? Ali sodelujete le s SNG ali tudi z drugimi gledališči?

Z odrsko masko sem se pobliže spoznal pri Mojci Dimec in njeni Impro ligi, kjer smo v KUD-u za maturitetni program, namenjen srednjim šolam, igrali nekakšen venček predstav, od Pohujšanja v dolini šentflorjanski, Strahov, Dogodka v mestu Gogi do Salome, z izjemnimi mladimi, takrat še amaterskimi igralci, ki danes igrajo v Drami in drugih teatrih po Sloveniji.

Postavil in delal sem tudi masko za predstavo 8. marec v režiji Tine Gorenjak. Zelo zabavna in smešna predstava! K sodelovanju v Slovenskem mladinskem gledališču sta me povabila Barbara Stupica, odlična kostumografinja predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski, in fantastični režiser Vito Taufer. Igralska zasedba je vrhunska in sodelovanje pri predstavi mi je bilo v veselje. Kot oblikovalcu maske mi veliko pomeni, če imaš pred sabo profesionalce, ki jim z malo magije pomagaš postaviti in oživeti karakter.

Pred nekaj leti sem z režiserjem Dušanom Jovanovičem in vrhunsko kostumografinjo Jeleno Proković sodeloval pri oblikovanju maske in frizure v predstavi Gospoda Glembajevi. Navdušen sem bil nad neverjetnim timskim delom in umetniškim produktom. Obožujem teater, v teatru je poseben vonj in družinska atmosfera, ki te lahko zasvoji. V prihodnosti se vidim več v teatru in si želim več dobrih možnosti za ustvarjanje in kreiranje v tej smeri.

Kaj je pri oblikovanju gledališke maske najzahtevnejše opravilo? Kakšen obraz je za vas največji izziv? Najbolj zahtevno opravilo je hitrost in samo to! Čas, ki ga imaš za masko, je zelo omejen in igralcev je veliko, kreacijo ki si si jo zamislil, moraš izpeljati, tako da pade v časovni okvir, ki ga imaš na razpolago. Vse drugo je užitek. Poseben izziv je v teatru delati posebne učinke, ki pa ogromno stanejo, prav tako kot tudi asistenca, ki jo potrebuješ za aplikacijo protetičnih kosov. Želja in upanje še vedno obstajata (smeh). Ali tudi sicer spremljate kulturne prireditve? Ne le v maski, temveč tudi pod odrom … V zadnjem času bolj malo, vendar se trudim.

Ali v prostem času raje obiskujete kinematografe ali zahajate v gledališče? Kateri film in katero predstavo ste si ogledali nazadnje in kakšen vtis sta napravili na vas? Kinokompleksov ne maram, filme raje gledam v udobju domačega kavča, čaja, cigarete. Všeč so mi manjši teatri, kjer je občutek bolj intimen. Ker so mi všeč posebni učinki in karakterna maska, zadnje čase spremljam filme z raznimi učinki (grozljivke, znanstvena fantastika, zgodovinske drame). Zadnji film, ki se mi je vtisnil v spomin, je bil film Sivi vrtovi z Jessico Lange in Drew Berrymore v glavnih vlogah, ki sta odigrali vlogi, vredni oskarja. Maska njunega staranja skozi film je neverjetna. Obožujem filme Mire Nair … Zadnja predstava, ki sem si jo ogledal, je bila Pohujšanje v dolini šentflorjanski in bila mi je zelo všeč.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali in ali ste bolj ljubitelj prebiranja časopisov in revij? Rad prebiram francoski in italijanski Vogue, revije z notranjim dizajnom, arhitekturo, ilustracijo. V bistvu vse, od koder lahko črpam kreativnost in se navdihujem za ustvarjanje. Zelo rad rišem in barvam, zato najdem seme kreativnosti v vseh umetniških in kulturnih oblikah. Knjige in teme, ki jih prebiram že 17 let, so o ličenju, filmski maski, posebnih učinkih, zgodovini frizur, umetnostni zgodovini, zadnje čase spet pogosteje berem knjige o duhovnosti in medsebojnih odnosih.

Ali si lahko obetamo obuditev glasbene kariere? Glede na to, da ste s Sestrami nastopili na Eurosongu, me zanima vaše mnenje o oddaji Misija Evrovizija in takšnem načinu izbiranja kandidatov. Vse ob pravem času, Sestre naslednje leto praznujemo 10. obletnico in ni vrag, da ne bi kaj ušpičili. Treba je odkrivati talente in jim dati možnost, še posebej če sta prisotna kakovost in nadarjenost.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj? Cenim in spoštujem umetnika, ki brezkompromisno stremi k napredku in srčno in nesebično deli svoje znanje. Vsak je umetnik svojega življenja, kreacije in od vsakega se lahko nekaj naučim. Le če je moj ego moj prijatelj.