"Berem takrat, ko nimam skrbi"

Kako pogosto se kulturno udejstvujete?

Kulturnih prireditev se udeležujem, priznam pa, da je to bolj povezano z mojo boljšo polovico ki me priganja, da moram spremljati dogajanje tudi izven šport. V Drami imam abonma in redno hodim na predstave. Občasno hodim tudi v kino, nisem pa ljubitelj koncertov.

Mislite koncertov klasične glasbe?

Če že grem, potem grem poslušat violiniste. Nazadnje sem bil na koncertu violinista Ivana Stefanovića, že večkrat sem si nameraval ogledati irske plese, pa mi nikakor ne uspe.

Kaj pa v mlajših letih? Ste obiskovali glasbeno šolo, ste morali nastopati na šolskih proslavah in podobno?

Ne, to pa nikoli. Že od nekdaj sem tesno povezan s športom. Najprej sem treniral košarko, nato rokomet, moja resnična ljubezen pa je v bistvu nogomet, a ker me ni nikoli privlačijo zmrzovanje na zelenicah, sem se raje posvetil dvoranskim športom.

Kljub temu, da je tole kulturna in ne športna rubrika, vas moram vseeno vprašati, za kateri nogometni klub navijate?

Za Olimpijo…

Kaj pa širše, liga prvakov na primer?

Spremljam ligo velike četverice, vendar je z leti vedno več rokometnih tekem tudi na televiziji, zato se raje posvečam temu. Sem eden redkih, ki točno ne pozna sporeda nogometnih tekem. Mi pač ni v interesu. Tako kot vsi sicer spremljal El Classico, ker se tako ali tako pojavlja na vseh naslovnicah športnih časopisov.

Ko ste na turnejah izven Slovenija, kaj počnete rokometaši v prostih minutah? Si vzamete čas za branje, raje igrate playstation ali kaj tretjega?

Kaj kdo počne je povsem odvisno od starostne skupine. Mlajši igralci so bolj nagnjeni k igranju računalniških iger in playstationu, starejši pa raje posežejo po dobri knjigo ali se posvetijo svojemu hobiju.

Kaj vi počnete, ko ostane kaj časa?

Rad preberem kakšno knjigo.

Kaj imate trenutno na "programu"?

Knjigo Tito brez maske avtorja Mira Simića.

In kakšen vtis je napravila na vas?

No, če sem povem iskren …. zaenkrat še čaka. Berem takrat, ko nimam skrbi, ko sem zadovoljen, v tem trenutku pa stalno razmišljam le o rokometu. Če nisem zbran, se raje ne lotim branja. Če ne prej, bo prišla na vrsto po koncu evropskega prvenstva ...

Če bi vas nekdo v tujini prosil za nasvet, kateri film slovenskega avtorja bi mu predlagali?

Hm. Prej bi mu lahko predlagal kakšno znamenitost v Sloveniji kot to. Zagotovo pa bi predlagal, da si ogleda najnovejši film Mitje Okorna, Pisma sv. Nikolaja.

Ste si ga že ogledali?

Ne še, sem pa zasledil izredno pozitivne kritike.

Kaj pa domača glasbeni izvajalci?

Poslušam vse zvrsti, sama imena izvajalcev pa me niso nikoli zanimala.

Kaj pa ko se z ekipo vozite na tekmovanja, si vrtite kak posebej priljubljen CD?

Ja, če kdo od igralcev kaj predlaga, sicer pa med vožnjo običajno gledamo filme.

Kaj pa knjiga domačega avtorja?

Težko rečem. Prej bi lahko predlagal kakega tujega avtorja.

Na primer?

Recimo bolj berljive knjige, kot sta Boter ali Da Vincijeva šifra. Vsak ima verjetno najljubšega pisatelja, se pa ti gotovo menjajo z leti. Sam sem včasih precej prebiral politične trilerje, od Roberta Ludluma sem prebral verjetno vse, danes pa me ne pritegne več tako. Rad berem knjigo Vatikan d.d., ta je tudi zadnja, ki sem jo prebral in je na meni pustila globok pečat. Zanima me tisto, kar je bolj kot ne zavito v neko skrivnost, kar mislimo, da je sveto, pa v resnici ni tako Rad imam tudi znanstveno fantastiko,

Kako gledate na stereotipe o športnikih in inteligenci?

Mislim, da ta stereotip ne drži več in se je tudi nogometašev prijel povsem neupravičeno. Generacije se menjajo. Če je bilo prej več takšnih, ki so se posvečali le športni karieri, je danes veliko več takih, ki želijo končati šolo, tudi fakulteto. To je star stereotip, ki ne pije vode.