Z mešanjem vin do vrhunskosti

Z mešanjem različnih vrst grozdja lahko vinogradniki uravnavajo okus, ga zaostrijo, našilijo, tankočutno izostrijo tako, da je všečen. Okusi tako postanejo bolj kompleksni. Načeloma se mešajo rdeče sorte z rdečimi, bele z belimi. A obstajajo tudi izjeme, ki niso le roséji. Na primer Côte-Rôtie iz francoske doline Rone, ki je mešanica rdečega širaza in bele sorte viognier, ki omili oster širazov tanin.

Obstajata dva načina mešanja. Prvo je znotraj istega letnika, ko vinogradniki zmešajo dve ali več vrst grozdja. Najbolj kompleksna mešanica je sestavljena iz kar trinajstih različnih vrst grozdja v vinu Châteauneuf-du-Pape. Lahko pa se mešajo tudi vina različnih letnikov, navadno iste vrste grozdja. To tehniko večinoma uporabljajo za uravnavanje okusa pri portovcih in penečih vinih.

Najbolj slavne mešanice so seveda bordojska vina. Za bordojska rdeča vina uporabljajo mešanice cabernet sauvignona, merlota, malbeca, petit verdota, carmenerea in cabernet franca. Odstotki posamezne vrste so različni, prav tako kombinacije, odvisno od letine in okusa. Navadno uporabijo dve ali tri vrste, zelo redko vseh šest, recepti za kombinacije pa se na posestih prenašajo iz roda v rod. In ker so bordojska vina tako dobra in cenjena, se teh kombinacij poslužujejo tudi vinogradniki drugod po svetu. Kombinacija cabernet sauvignona, ki ima močne tanine, in merlota, ki te tanine zmehča, je najbolj razširjena kombinacija vina na svetu.

Druga slavna mešana vina so toskanska. Pa ne le chianti, za katerega je recept baron Ricasoli mešal kar 30 let, dokler ni leta 1872 prišel na dan z idealno kombinacijo. Tudi tako imenovani supertoskanci so vinske mešanice, za katere se lahko uporabljajo cabernet sauvignon, cabernet franc, sangiovese, širaz, merlot in petite verdot.

Vinogradniki z mešanicami seveda tudi eksperimentirajo. Da bi ugodili trenutnemu okusu trga ali res iznašli veliko vino. Včasih se zgodi mešanica Hitro v odtok, spet drugič pa kaj tako epohalnega, kot je Kristančičevo Veliko rdeče.