Šampanjec ali peneče vino?

Vse skupaj je pravzaprav zelo preprosto – šampanjec se lahko imenuje le peneče vino iz francoske pokrajine Šampanje (Champagne). Vse drugo je lahko italijanski spumante, nemški sekt, španska cava ali naša penina. Celo v Franciji so vsa peneča vina zunaj Šampanje poimenovana cremant ali pa vin mousseux.

Tako kot veliko dobrih stvari se je tudi šampanjec zgodil po naključju. Že vinoljubci Rimljani in stari Grki so opažali, da se vino včasih začne peniti, a niso vedeli, zakaj, zato so to pripisovali zlim duhovom in polni luni. Šele sredi 17. stoletja so razvozlali uganko, a šele stoletje pozneje so se lotili načrtne proizvodnje. Samo opomba: menih Dom Perignon, ki je svoje ime dal enemu dandanes najbolj slavnih šampanjcev na svetu, je vse svoje življenje v samostanu v Hautvillersu posvetil temu, da bi se znebil nesrečnih mehurčkov, ki so kvarili vino.

V zvezi s penečimi vini je zanimivo še, zakaj imajo pridih elitnosti, posebnosti. Vse se je začelo s francoskimi kralji, ki so na svojem dvoru veselo srkali šampanjec, evropski gostje pa so z zavidanjem razmišljali, kako bi se tudi sami dokopali do penečega vina, ki je prijetno žgečkalo po ustih. Od 17. do 19. stoletja je šampanjec veljal za izjemen prestiž in mnogi proizvajalci so načrtno delali na tem, da so njihova imena povezovali z nobleso in plemiči. Zato je tudi z industrializacijo in nastankom srednjega razreda obveljalo, da je šampanjec luksuz. Konec koncev si ga niti danes ne privoščimo vsak dan, temveč običajno le ob posebnih priložnostih. Včasih pa si tudi čisto običajen dan lahko olepšamo s kozarcem penine.