Rosenbar: ribji piknik na vrtu

Na vrtu, pa tudi v restavraciji, katere notranja oprema močno diši po sedemdesetih, smo se že nekajkrat solidno najedli, tistega, menda najbolj vročega večera v letu, pa smo se spet vrnili v Gorico, računajoč, da je mediteranska restavracija edina, ki nam lahko omogoči hlad in hkrati napolni prebavila.

Rosenbar Via Duca d’Aosta 96 34170 Gorica, Italija telefon: +39 0481 522700 elektronska pošta: info@rosenbar.it

Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih.

Kljub tuji državi gre seveda za slovensko gostilno s hladnim vrtom in kopico predlogov, ki naj bi gostom ohladile večer. Še preden se vsa stvar razvije in še preden utegnete prevesti jedilni list, sta na mizi ledena voda in gazpačo. V Rosenbaru to hladno juho pripravijo z gosto paradižnikovo osnovo, v kateri pa poleg res velike doze česna in nekaterih lokalnih začimb plavata tudi dve kocki ledu. "Za osvežitev," pravi gospodar Peter, ki sam svetuje pri vsaki od kakšnih desetih, dvanajstih miz.

Po gazpaču se na mizi pojavi še marinirana figa s sirom in popečenim kruhom in potem nas vprašajo, če smo razumeli scenosled hrane in povemo, da skoraj vse, saj smo Slovenci in se prilagodimo celo finskemu jeziku, čeprav ga čisto nič ne razumemo. Ampak to ni pomembno, ker ima gospodar že natančen načrt, kako nam bo svetoval premagati nekaj čez 30 stopinj, ki so še vedno, kljub deveti večerni uri, napadale vrt v nekoč slovenski Gorici.

Kot je v Rosenbaru že v navadi, svetujejo več malih porcij jedi, vmes nekaj vegetarijanskih in odsvetujejo velike in drage glavne jedi. V vsakem primeru predlagajo vsaj kozarec – raje dva – ekološke penine Gregoletto, ki so jo pridelali pri sosedih lani iz verdisa. Ob tem se je na mizo prikradla sestavljena hladna in majhna ribja predjed, na kateri so bile morske bogomolke na osvežilnem ribjem pastu, karpačo hobotnice, ki so ga sicer skuhali in potem zamrznili ter narezali, in sardoni v limoni na pireju krompirja.

Mimogrede, še ena lekcija iz sedemdesetih, za skoraj slow food restavracijo je hvalevreden podatek, da imajo v kleti tudi hišno vino in to kar Zidaričev beli cuvee, ki ga tvorita njegova legendarna vitovska in v manjši meri malvazija. Hladno vino z italijanskega Krasa je spremljalo makarone z bučkami in sirom pekorino (morda najtežja jed dneva) ter parmezan z melancani in mozzarello (izjemna kombinacija, kakopak brez mesa in moke).

Bi še kaj? Glavne jedi ponujajo tudi v polovičnih porcijah: "Saj vidite, kakšno je vreme …" Dobro, pa dajmo. Taljata rdeče tune, ki jo za razliko od Japoncev ali mafije lovijo tradicionalni ribiči v morju pri Sardiniji. Menda gre za zadnjo avtorizirano tuno. V vsakem primeru, porcija je bila ravno prava, tuna ni bila surova, kar smo v zadnjih časih vse prepogosto videli pri konkurenci in po resni seriji jedi smo bili pri koncu. Skoraj. Saj je vročina narekovala še predsladico: žele lubenice s čokoladnimi okruški. Nekakšen puding, ki ima nalogo osveževati, podobno kot sorbeti, a to počne z več živahnosti.

Požirek verduca, ki ga je sladil Marco Sara, je že narekoval kokosov sladoled v hladni čokoladni juhi. Še bolj sadno osvežitev je ponujal zabajone (jajčna krema z vinom), ki so jo obdali z jagodami in borovnicami. Da o grenčici niti ne govorimo. Sprašujete po ceni? Hrana kakšnih 25 ali 30 evrov na osebo, vino pa lahko zgodbo podvoji.

Povzetek

Zanimiva kombinacija mediteranske kuhinje in v manjši meri tudi lokalnih goriških vplivov. Poskusite vse, kar morje v aktualnem času ponuja. Karpači iz posameznih morskih prebivalcev, hladne in tople predjedi, sicer pa tudi ribe kot glavne jedi.

Vinska karta je vezana na goriške konce in na bližnje dele Italije, prednost pa je gotovo zelo kvalitetna ponudba na kozarec.