Pred kratkim se je slovenskim kupcem in vinoljubcem predstavila še ena hrvaška vinska znamka, Saints Hills. Manj kot deset let stara klet je zamisel in last hrvaškega poslovneža Ernesta Tolja.
Začelo se je kot oddih, odmik od korporativnega sveta. Pa ne zato, ker bi recesija terjala svoj davek, Ernest Tolj s podjetjem Eurocabel, ki se ukvarja s proizvodnjo kablov, tudi sredi gospodarske krize niza uspehe. A kot vsak Dalmatinec – rojen je v Metkoviću – je tudi sam že od nekdaj povezan z vinom. "V Dalmaciji pri vsaki hiši pridelujejo vino in o tem vsi 'vse' vedo," je opisal svoje vinarske izkušnje in odločitev, da bo imel majhen vinograd ter prideloval vino zase in za svoje prijatelje, ni bila presenetljiva.
Dva dalmatinska in en istrski vinograd
A očitno ni ostalo samo pri tem. Hobi je od začetkov leta 2005 v le nekaj letih zrasel v podjetje z vinogradniškimi površinami, ki jih ne dosega noben slovenski zasebni vinar. "Žena mi pravi: 'Hotel si pobegniti iz korporacije, zdaj pa imaš vinsko korporacijo'," je pokomentiral 40 hektarjev vinogradov, ki jih je postopoma nabral. Ti vinogradi so na treh lokacijah – v Radovanih v Istri ter v Dingaču in Komarni v Dalmaciji. Vinogradi Sveta Lucia, Sveti Ante in Sveti Roko nosijo imena Toljevih treh otrok, hkrati pa tudi treh svetnikov – od tod tudi ime znamke "svetniški griči".
Dingač, kralj dalmatinskih vin
Najprestižnejša lokacija je zagotovo tista na Pelješcu v kraju Dingač. Vino Dingač, ki ga pridelujejo iz sorte plavac mali, je prvo hrvaško vino z zaščitenim geografskim poreklom, zaščiteno je že od leta 1961. Tolju je uspelo kupiti nekaj hektarjev tudi na tej lokaciji in zdaj v vinogradu Sveta Lucia prideluje svoj Dingač. Drugi dalmatinski vinograd, Sveti Roko, so s plavcem zasadili v Komarni blizu meje z BiH, na lokaciji, kjer prej vinogradov še ni bilo. Tretja lokacija pa je nekaj sto kilometrov severneje, v istrskem kraju Radovani, kjer so v vinogradu Sveti Ante zasadili malvazijo in chardonnay.
Prihajata še Sv. Roko in rosé St. Heels
Iz teh treh vinogradov namerava Tolj v končni fazi prodajati štiri vina, trenutno pa sta na trgu dve – že omenjeni Dingač in bela zvrst Nevina. Dingač je prvič ustekleničil leta 2008, letnik 2009 pa je tisti, ki mu je po njegovem mnenju uspel najbolje do zdaj. Zvrst Nevina, cuvee iz 70 odstotkov malvazije in 30 odstotkov chardonnaya, pa na slovenskem trgu zastopa letnik 2010. Vino iz vinograda Sveti Roko bo na trgu čez kakšna dva meseca, prihaja pa tudi rosé iz grozdja na lokaciji Dingač, ki so ga šaljivo poimenovali St. Heels (svete visoke petke).
Svetuje mu Michel Rolland
Tolj že od začetka prodaje kar 70 odstotkov svojih vin pošlje na tuje trge, med katerimi prednjačijo ZDA. V pridelavo vina se seveda ni spustil sam, za njim stoji ekipa enologov in tržnikov, kot svetovalca pa si je pridobil celo slovitega enologa Michela Rollanda, ki je svoj pečat pustil tako na vinih kot v vinogradih. Ernest Tolj je eden od vinarjev iz "novega vala", ki se v zadnjih letih pojavlja tudi v Sloveniji, podjetnik, ki je v vinarstvo vstopil iz povsem druge panoge. Sam v tem ne vidi nič napačnega, še več, zdi se mu, da so se vinarji "starega kova", ki so pridelovalci, ne pa podjetniki, začeli zgledovati po novih imenih v tej branži. Vendarle je treba vino tudi prodati.