Ko zadiši skodelica kave

Kavo so v Arabiji pridelovali že pred našim štetjem, od tod pa se je kot trgovsko blago razširila v Evropo in Sredozemlje, kjer je postala dobro znana šele v 17. stoletju. Kavo pridobivajo iz arabskih vrst kavovca. To je zimzeleno drevo ali grm iz družine broščevk. Raste v tropski Afriki, gojijo pa ga tudi drugje, kjer imajo podobno tropsko podnebje.

Poživljajoči užitek

Poživljajoče učinke kave so prvi preizkusili derviši, muslimanski plešoči menihi, ki jim je pomagala, da so lahko prebedeli noči ob molitvi. V Evropi je kava že od vsega začetka vzbujala različne odzive. Zdravniki so sprva menili, da škoduje zdravju, duhovniki, da zavaja dušo, vinski trgovci pa so tarnali, da jim speljuje zaslužek. Danes je največja pridelovalka kave Brazilija. Ko je kava zrela, poberejo zelena zrna, ki jih nato pražijo do temnorjave barve, da pridobijo okus in aromo, nato pa jih zmeljejo in kava je nared za pripravo.

Zmerne količine Bistvena sestavina kave, ki ji daje lastnosti poživila, je kofein. Če uživamo kavo v zmernih količinah – dve ali tri skodelice na dan –, kofein poživljajoče vpliva na nas. Človek postane miselno in čustveno buden, razpoložen, zgovoren in živahen. Če smo utrujeni, kava krepi naše umske sposobnosti in nam pomaga premagovati zaspanost. Po skodelici kave se umiri dihanje, mišice se sprostijo. Učinki kave trajajo nekaj ur, potem pa začnejo popuščati.

Kadar s kavo pretiravamo, lahko dosežemo ravno nasprotne učinke: začne nas boleti glava, postajamo vse bolj utrujeni in nerazpoloženi, preveč kave pa lahko povzroči tudi tresavico rok in bolečine v želodcu. Kava tudi nikakor ni primerna za obvladovanje hude utrujenosti in zaspanosti, zlasti če opravljamo kakšno delo, pri katerem sta pomembni pozornost in zbranost.

Obred pitja kave Za marsikoga je pitje kave poseben obred, ki se mu noče odreči, ne sam ne v družbi prijateljev. Na Balkanu strežejo pravo turško kavo v majhnih bakrenih džezvicah; vsak dobi svojo na ličnem pladnju in si jo sam natoči v skodelico. Obvezen je tudi sladkor v kockah, s katerim včasih radi pretiravajo. V Turčiji pripravijo kavo tako, da v džezvi zmešajo eno čajno žličko kave in eno čajno žličko sladkorja. Nato dodajo skodelico mrzle vode in na majhnem ognju počasi kuhajo, dokler kava ne dobi pene. V Italiji boste turško kavo težko dobili, gotovo pa vam bodo postregli odličen kapučino. Pri nas je na Primorskem priljubljena kava iz »kafetjere«, nekateri pa prisegajo na instant kavo, ki ji pravi ljubitelji ne priznavajo statusa prave kave. V zadnjem času je zelo priljubljena tudi brezkofeinska kava, ki ohranja vonj in okus, s posebno obdelavo pa iz nje izločijo kofein, zato nima poživljajočega učinka.