Kdo bo odnesel naslov svetovnega kuharskega prvaka?

Tekmovanje Bocuse d'Or, ki poteka v Lyonu vsaki dve leti, se imenuje po francoskem kuharskem mojstru Paulu Bocusu, očetu "nouvelle cuisine", sodobne francoske kuhinje. Zmagovalec na tem tekmovanju je pravzaprav svetovni kuharski prvak, za prestižni naslov pa se bori 24 ekip z vsega sveta. V vsaki od ekip sta dva člana – glavni kuhar in asistent, ki pa mora biti med tekmovanjem mlajši od 22 let. Dvodnevno tekmovanje, ki bo letos potekalo 25. in 26. januarja, poteka med slovitim lyonskim sejmom gastronomije SIRHA, ki vsako leto privabi na tisoče kuharskih mojstrov in desettisoče obiskovalcev. Tekmovanje poteka v dvorani, v kateri ekipe kuhajo ena ob drugi, obrnjene proti žiriji in občinstvu.

V pravilih je določeno vse, od pripomočkov do živil Pravila tekmovanja so izjemno stroga in obsegajo kar 45 strani. Določajo vse, od opreme, ki jo lahko kuharji uporabljajo, do tega, koliko vnaprejšnjih priprav je dovoljenih. Tako je denimo dovoljeno, da je korenje vnaprej olupljeno, ne sme pa biti narezano, med električnimi pripomočki pa so dovoljeni le tisti, ki porabijo največ deset kilovatov elektrike.

Tudi glavna živila so določena vnaprej, s tem pa zagotovijo, da so vsi kuharji v enakovrednem položaju. Letos sta zapovedana škotska morska žaba za ribjo in škotski jagnječji file za mesno jed. Ekipe so morale oktobra oddati recepte za jedi, ki jih bodo pripravile, od takrat pa jih ne smejo več spreminjati.

Dve jedi na 28 krožnikih v petih urah in pol Od žvižga piščalke ima vsaka ekipa pet ur in 35 minut časa, da pripravi eno ribjo in eno mesno jed za 14 oseb – 12 krožnikov je za žirijo, dva pa za uradna fotografa. Maksimalno število točk, ki jih lahko žirija prisodi, je 60; 40 za okus in 20 za predstavitev in izvirnost. V žiriji se vsako leto znajdejo številni kulinarični megazvezdniki, kot so Heston Blumenthal, Ferran Adrià, Wolfgang Puck in Thomas Keller.

Prevlada evropskih kuharskih mojstrov Prvo nagrado Bocuse d'Or so podelili leta 1987, od 12 zmagovalcev, ki so jih razglasili doslej, pa jih je bilo šest iz Francije, štirje iz Norveške ter po eden iz Švedske in Luksemburga. Prevlada evropskih kuharskih mojstrov je tako močna, da se je doslej med prve tri uvrstil le en Neevropejec – leta 1989 je Singapurec William Wai osvojil bron. Na zadnjem "svetovnem prvenstvu" je slavil Norvežan Geir Skeie, ki je domov odnesel 20.000 evrov nagrade, in, kar je veliko bolj pomembno, nesmrtno slavo v svetu kulinarike.