Četrtek, 5. 5. 2016, 6.03
6 let, 10 mesecev
Gostilna Repovž: popolna pojedina pri Janezu Krstniku
Lokal, ki je lahko kmetija odprtih vrat, restavracija z degustacijskim menijem, domača gostilna ali vinoteka, postaja ena najzanimivejših turističnih destinacij na Dolenjskem.
Do Šentjanža je dolga pot, tako dolga, da si mora žejni turist vzeti čas, se ustaviti v Šentrupertu pri Frelihu in se osvežiti z njihovo penino Kappelmann iz silvanca, bolj suho od že tradicionalne cvičkove, ki je tistega dne nismo poskusili. Pot prek Krmelja do našega cilja je zahtevala celega, treznega človeka.
Gostilna Repovž stoji sredi vasi Šentjanž, tik ob vaški cerkvi.
In smo se pripeljali. Prenovljena domačija stoji tik ob veliki cerkvi, na vrhu vasi, spodaj se raztezajo travniki, njive, sadovnjaki in vinogradi. Kot nalašč za zapovedano ekološko dejavnost. Pri Repovžu, kjer se sicer ukvarjajo s kmetijstvom na veliko, prisegajo na piro, na ekološka jabolka, na ekološke žganice in marmelade, pa seveda na lokalna vina.
Gostilna Repovž
Šentjanž 14, 8297 Šentjanž
Telefon: +386 (0)7 8185661
Mobitel: +386 (0)41 732970
Elektronska pošta: info(at)gostilna-repovz.si
Pri Repovžu lahko kupite njihove sokove, marmelade in druge domače izdelke.
Na mizi imajo piransko sol in Adamičevo oljčno olje, pa tudi olje oljne ogrščice, oreškastega okusa in skoraj oranžne barve. A pustimo podrobnosti, začel se je vrtiljak jedi, pospremljen z izjemnimi vini, kakršnega v naših krajih ne srečamo prav pogosto.
Za začetek smo nazdravili s suho Kozinčevo penino Joker in pomalicali kroglico ocvirkov v testu, okrašeno z motovilcem in trobentico, nato pa še jagenjčkova jetrca in jagenjčkov priželjc na jajčni kremi z marjeticami. Dva pozdravčka sta napovedala serijo sedmih jedi (za zelo poštenih 39 evrov), h katerim so na začetku nalili Šukljetov sauvignon 2015.
Pozdravčka iz kuhinje: ocvrta ocvirkova kroglica ter jagenjčkova jetrca in priželjc
Značilno vino, prav nič belokranjsko, če se pošalimo, se je poigralo z okusi orjaškega narezka, v katerem so na pladnju sodelovali pašteta iz "esihflajša", sevniška salama s čebulno marmelado, krškopoljski prašič v treh oblikah: kot lardo, kot malo bolj mesnata slanina in kot pršut, vse skupaj pa je spremljal korenčkov pire z zvednatim janežem. Zraven so bila še prepeličja jajčka, dva kravja in en ovčji mladi sir s prahom rdeče pese, pa še zajčja pašteta z želejem modre frankinje in klobasa z ženofom.
Najbolj fotogenična jed: plošča lokalnih dobrot
In ker je bila plošča premajhna za ves izbor, so posebej prinesli še karpačo žrebička na motovilcu s cvetovi jabolk, plodovi kapucink in jabolčnim želejem. Podoben hladen izbor je mogoče najti v okolici Ljubljane pri Spodnjem Kirnu ali v Skaručni, morda je pri Repovžu jedi celo nekaj več, porcije pa so manjše in vezane na lokalne zapovedi.
Žrebičkov karpačo z jabolčnim želejem
Podobno kot belo vino selekcija KK 2011, ki sta ga skupaj zastavila vinarja Kerin - ta je v zvrst prispeval sivi pinot - in Kozinc - njegov del predstavlja chardonnay. Eno najboljših vin, ki jih je dala Dolenjska, brez dvoma. Konkretni duet je spremljal dve različici postrvi: topli file s hrustljavo svinjsko kožico in postrvji tatarski z ikrami, ovit v slanino krškopoljskega prašička.
Postrvji file in tatarski na pireju sladkega krompirja
Ribo so podložili s pirejem sladkemga krompirja, marinirano rdečo peso in jabolkom ter majonezo oljne ogrščice, da o marjeticah niti ne govorimo. Mimogrede, pri Repovžu jedem dodajajo različne rožice z bližnjih travnikov, ki jih lahko tudi pomalicate, lahko pa jih razumete zgolj kot okras, kot popestritev na krožniku. Konec koncev je pomlad, kar je nakazovala tudi čemaževa juha, ena najzanimivejših v zadnjem času – s peteršiljevim biskvitom.
Čemaževa juha s peteršiljevim biskvitom in ocvrta prašičkova kroglica na pireju peteršiljevega korena
Že do juhe smo torej v slikovitih dolenjskih hribih veliko pojedli, a glavno je šele prihajalo. Najprej Klara, Kerinovo oranžno vino, da po eni strani ne bi bilo dolgčas ocvrti prašičkovi kroglici na peteršiljevem pireju ali prepelici z bučnimi njoki, korenčkovim pirejem, jabolkom in grahom.
Zajčji krožnik: zajčkov file, zajčji ragu in zavitek z zajčjimi jetri
Na tri vrste zajčka (file, ragu in "sarma" z jetrci) so ponudili Keltisov cuvee belih vrst iz leta 2012, Jeleničeva in Žarnova modra frankinja 2011 pa sta najavili in spremljali glavne jedi. Žaren je dobil jagenjčkov trio (ragu, ocvrtek in kotlet) z njoki rdeče pese, Jeleničeva modra frankinja pa se je družila s svinjsko ličnico, polento, čipsom vijoličastega krompirja in špargljem.
Glavni jedi: na levi jagenjček, na desni svinjske ličnice
Pri Repovžu imajo vse jedi in vse kombinacije na krožniku svoj smisel, vse so povezane, podobno kot ima degustacija natančen ritem in časovnico.
Pred sladico namesto sorbeta postrežejo peno čokolade, kave in vanilje, potem pa že natočijo Šturmov Prepovedani sadež oziroma belokranjski traminec iz leta 2007. Vrhunski sladki napitek naj bi poudaril okus kreme bezga z želejem modre frankinje, čokoladnim drobljencem z ajdo in kakavom, ribezovim želejem in granito iz zeliščnega čaja z limono. Ali, na drugi strani, čokoladnega biskvita s skorjo bučnih semen, kremo skute in limone, piškotki in meringami.
Sveža sladica v obliki bezgove kreme, želeja modre frankinje, čokoladnega drobljenca, ribezovega želeja in zeliščne granite
Finale, kot se mora zgoditi, da o vaških fantih, ki so ob točilnem pultu - veliko bolj ubrano, kot to počnejo eksotični guslarji in harmonikarji v prestolnici - zapeli Slakove Grabljice in Domačo hišo, niti ne govorimo. Spili so dva deci cvička in se brez večjih ekscesov odpravili domov. Ura v cerkvi Svetega Janeza Krstnika je namreč že začela odbijati nočne ure, naše omizje pa se ni moglo odtrgati od lunic, rogljičkov, mini štrudlov in klasičnih pirinih piškot, ki jih za konec pristavijo k domačim žganicam. Dobro, dobro, ne gremo še domov in smo šli še na dva deci v sosedov Medvedov brlog.
Čokoladni biskvit s skorjo bučnih semen, kremo skute in limone, piškotki in meringami
Povzetek
Eden najbolj zanimivih gostinskih obratov v Sloveniji ponuja ekološko, doma oziroma v okolici pridelano hrano (krškopoljski prašiči, zajci, pira, jagenjček, jabolka, bezeg, izabela …). Le redko, kadar je zelo nujno (čokolada, vanilja …), se ozrejo drugam, a vedno v kombinacijah z lokalnimi sestavinami.
Gostilna ima točilni pult, ki živi, in vinsko karto, ki presega lokalne okvire. Veliko imajo svojega vina, večina vin pa je dolenjskih (Istenič, Kerin, Kozinc, Šuklje). Zastopana so vsa slovenska vina, svoje mesto na karti imajo oranžna vina in modre frankinje. Imajo pol ducata šampanjcev, osnovni Delamotte je več kot ugodnih 35 evrov. Del vin je tujih, od Francije do Italije, dobiti je mogoče celo Marino Cvetić, Ronco Severo ali Gravnerjev Breg iz leta 2004. Še dobro, da imajo tudi sobe.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.