Gostilna Kirn: pri "spodnjem" mojstru

Spodnji Kirn na Jezeru se od svojega bratranca v Kamniku pod Krimom razlikuje v tem, da v svojo hrano vnaša nekoliko več kulinarične ustvarjalnosti in ima malce bogatejšo vinsko ponudbo. Če bi za "zgornjega" lahko rekli, da ima skoraj klasično ponudbo kmečkih jedi, imajo pri "spodnjem" več priredb slovenske hrane. Spodnji Kirn se je navadno rimal na Kučana in njegove, Zgornji Kirn je bil bližje zdaj že malce pozabljenemu LDS-u.

Bila je sobota, ko smo se po dolgem času spet pojavili na vratih hiše. Menda imajo zdaj med tednom odprto samo, kadar jih kdo pokliče, drugače pa bolj sobote in nedelje. Ja, okolica Ljubljane dela slabše, kot je delala pred leti, in gosta zagrabi lakota, še preden pripelje iz Ljubljane čez Barje. Gospodar je takoj ponudil močno, čeprav sladko žganje iz sliv in hrušk. In podobno kot pred leti zelo hitro ponudijo tudi kombinacije raznih predjedi. Vse bomo, razen marinirane postrvi! Okej, vsega po malem: kapreze, bučke s kozjim sirom, telečje-žrebičkovo pašteto, mariniran avokado, goveji jezik z bučnim oljem, kranjsko klobaso s hrenom in jajčevce s paradižnikom. Podobno zgodbo v veliko bolj mesnih okvirih ponujajo tudi pri Skaručni, le da je dražja in nedvomno težja.

Foto: Matej Leskovšek

Tisto soboto so imeli tudi juhe in mi, če se le da, vedno poskusimo juhe. Prinesli so bučno, ki ji je pripadal tudi kup(ček) kisle smetane, in kislo joto – v velikih količinah, recimo dve porciji na osebek. Do tukaj je svojo pesem igral tudi Kristančičev tokaj, ki so ga domači zelo priporočili, omizju pa se ni zdel ravno zmagovalec. Bolje se je nekaj minut pozneje, pri resnejših jedeh, držal rdeči cuvee JNK. Konkretno vino. Pri toplih predjedeh so govorili o trisu, potem pa so se v kuhinji odločili, da nam ponudijo kar poker testenin, ki se lahko kosa z vsem, kar ponujajo italijanske restavracije in špageterije po naših večjih mestih: domači njoki z jurčki, fuži z gorgonzolo, svedrčki z brokolijem in bučkami ter kaneloni. Človek ne ve, kje naj začne in kje naj konča.

Če je bilo praktično pri vsaki jedi do glavne jedi vsaj ščepec izuma ali lastnega pristopa, so bile glavne jedi zelo klasične. Spodnji Kirn je postojanka, kjer se pri ponudbi mesa nikoli niso šalili. Biftek je biftek in priželjc je priželjc. Tokrat so ponujali predvsem žrebička, ker je zdrav. Pečenko so spremljali pražen krompir, por in špinača s pinjolami. Žrebičkov stejk, kot mu pravijo pri "ta spodnjem", je imel priloženo breskev in polento z gobicami. Morda je to meso res zdravo, a še bolj je bilo okusno. In da ne bo pomote, na Jezeru so bili vedno najboljši pri sladicah, čeprav jih je bilo po številu tokrat mogoče manj kot običajno. Najprej je kot nekakšna predsladica na mizo priromal vaniljev sladoled z belim portom, ki deluje kot svež, a sladek sorbet. Sledila pa sta malce posebna kakijeva torta in obvezni krimček (ponekod okoli Ljubljane mu pravijo grmada), mešanica vsega od sladoleda do rahlega testa, rozin, čokolade, smetane in ruma.

Foto: Matej Leskovšek

In koliko vas bo stala takšna pojedina? Brez pijače lahko ena oseba pomalica tri jedi že za okoli 30 evrov. Vino in dodatne stvari pa niso nujno poceni.

Povzetek

Legendarna priljubljanska gostilna, ki jo na poti v novi čas zaustavlja kar nekaj detajlov, od lokacije do poenostavljenih ljudskih okusov. Ponujajo razmeroma širok spekter jedi, vezanih na slovensko kuhinjo, ki jo radi poboljšajo z italijanskimi in redko tudi s francoskimi vzori.

Čeprav ima eno najzanimivejših vinskih kleti pri nas, Kirn nima vinske karte. Vseeno za sprejemljivo ceno ponuja nekaj slovenskih klasik iz Primorske in Štajerske, ima pa tudi nekaj tujih favoritov.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.