Festival oranžnih vin v Izoli

O oranžnih vinih se zmeraj krešejo mnenja – nekateri trdijo, da so to mrtva, oksidirana vina, drugi pravijo, da je barva pri številnih nenaravna. Glavna argumenta zagovornikov "oranžnih" pa sta, da gre za tradicionalen način pridelave in karseda naravno vino, saj zaradi maceracije naj ne bi potrebovalo umetnih dodatkov, predvsem konzervansov.

Kakorkoli že, na koncu gre predvsem za vprašanje okusa, ali so nam takšna vina všeč ali ne (nekateri pravijo, da jih je treba "razumeti"). In v petek popoldan se je v Izoli zbralo res veliko tistih, ki so jim všeč. Manziolijeva palača je bila namreč polna do zadnjega kotička.

Svoja vina je predstavljalo kakšnih 40 vinarjev, tako Slovencev kot zamejcev iz Italije in Hrvatov: Batič, Blažič, Brandulin, Clai, Čehovin, Čotar, Dario Prinčič, Emil Tavčar, Fon, Franco Terpin, Gordia, Janko Štekar, JNK, Kabaj, Kelhar, Klabjan, Klinec, Korenika&Moškon, La Castellada, Makovec, Marko Tavčar, Matej Škerlj, Mlečnik, Montanar, Movia, Nando, Paraschos, Podveršič, Radikon, Raspopović, Renčel, Rojac, Roxanich, Slavček, Steras, Škerk, Štemberger, Šumenjak, Urbajs, Vodopivec in Zidarich.

Ob množici vinarjev in vin pa ni manjkalo niti kaj za pod zob. Svetozar Raspopović - Pope je na festivalu sicer sodeloval kot vinar, a je kot pravi gostilničar ves čas rezal še pršut, Irena Fonda je pripravljala karpačo iz svojih brancinov, pa še kaj bi se našlo.

Prvi festival oranžnih vin pri nas je naletel na odličen odziv, ne le doma, ampak tudi v tujini, saj se je med občinstvom slišalo tudi italijanske, hrvaške in angleške besede. Na koncu niti ni bilo več pomembno, ali imajo prav kritiki ali zagovorniki oranžnih vin. V Izoli so namreč dokazala, da zmorejo izpolniti osnovno poslanstvo vina – povezovati ljudi.