Eksotika belih bordojcev

Recimo vitovska grganja je na Krasu v senci velikega brata terana, saj se na Krasu vendar goji in pije le teran. Podobno je z belimi bordojskimi vini. Ker so njihovi rdeči bratje med najboljšimi vini na svetu, se beli bordojci skrivajo nekje na dnu polic, čeprav se jim dela krivica. Samo zato, ker je v naših glavah Bordeaux sinonim za cabernet sauvignon in merlot, to še ne pomeni, da so tamkajšnja bela vina drugorazredna. Nasprotno – tudi pri belih vinih se Bordeaux uvršča v svetovni vrh.

Med vinorodnimi okraji v Bordeauxu so po belih vinih poznani Pessac-Léognan in Graves na levem bregu reke Garone ter Entre-Deux-Mers na desnem bregu. V tem vrstnem redu gre tudi njihova kakovost in cena. Res pa je, da ima večina vinskih kleti, ki prideluje bela vina, v svojih vinogradih tudi rdeče sorte. Tako je z belimi sortami posajenih le kakšnih 15 odstotkov vinogradov. Med njimi prevladuje sémillon, s katerim je v Pessac-Léognanu poraslih skoraj polovica belih vinogradov. Malo manj kot 30 odstotkov pa je vinogradov s sauvignonom. Ker pa v Bordeauxu ne morejo brez mešanja različnih sort, so najboljša suha bela vina mešanica obeh sort. Tako dobijo nenavadno mešanico svežega sauvignona z bolj polnim sémillonom. Včasih za začimbo dodajo še malce sort muscadelle, colombarda ali ugni blanca.

Zanimivo je, da več kot polovico belih bordojskih vin izvozijo. Najbolj hvaležna tržišča so Velika Britanija, Nizozemska in Belgija. Beli bordojci pa imajo pred rdečimi brati eno veliko prednost – tudi najbolj vrhunska vina so še vedno cenovno dostopna. Vsaj dokler ne bodo prišla v modo.

Château Smith Haut Lafitte, Les Hauts de Smith blanc 2010 Dvorec Smith Haut Lafitte leži v vinski regiji Bordeaux v Franciji, natančneje v Pessac-Léognanu. Družina Bosq je na ozemlju Lafitte, ki je posestvu tudi dalo ime, vinograde zasadila že leta 1365. Nekaj stoletij pozneje je posest kupil George Smith in posestvu dodal svoje ime, ki se je obdržalo do danes. Zdaj klet vodita Daniel in Florence Cathiard, ki sta združila stare metode in sodobno tehniko ter s tem požela nemalo uspehov. Klet ima v lasti 67 hektarjev vinogradov, od tega le 11 hektarjev za pridelavo belih vin, med katerimi v večji meri gojijo sorto sauvignon, nekaj pa je tudi sémillona.

Les Haut de Smith je drugo vino kleti Smith Haut Lafitte, pridelano iz mlajših vinogradov kot njihov adut, a hkrati cenovno bolj dostopno. Ima privlačno rumeno barvo z lepimi aromami. Vonj je nežen, spominja na rumeno sadje, predvsem breskve, marelice, melone in grenivke. Lepo se izrazijo tudi arome vanilje, bazilike, oreščkov ter mineralne note, ki naredijo vino še privlačnejše. Vino je v ustih zelo harmonično, elegantno, z lepo kislino. Tudi v ustih so izrazite arome breskve, vanilje, oreščkov in hruške v zaključku. Pookus je zelo dolg in lep.

Vino se bo odlično podalo k morski hrani, spomladanskim rižotam in testeninam s šparglji, postrežemo pa ga lahko tudi k staranemu kozjemu ali mehkemu kravjemu siru.

Sorta: sauvignon Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 34,50 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si