Pretekli konec tedna v parku Westerpark v Amsterdamu ni dišalo le po poletju in sveže pokošeni travi, temveč predvsem po kulinaričnih dobrotah, pripravljenih v kuhinjah na kolesih.
"V soboto moraš nujno na Rollende Keukens," mi je svetovala Anja, slovenska študentka, ki na Nizozemskem živi že tretje leto. Govorili sva o mojih načrtih za tridnevni obisk Amsterdama in opisovanje prikupnih stojnic s hrano z vsega sveta me je hitro prepričalo. Po nekaj deževnih nizozemskih dneh se je napovedoval sončen konec tedna in festival premičnih kuhinj se je tako znašel na mojem amsterdamskem seznamu. Zapisan v precej drugačni obliki (nizozemščina je zame bolj ali manj španska vas), pa vendarle.
Westerpark je od mestnega središča oddaljen kar nekaj kilometrov, ki sva jih z Anjo premagali s tramvajem. Dvižni most nad enim od številnih kanalov sva ujeli za las, zato pa sva kar nekaj minut čakali v vrsti za bankomat, med opazovanjem poletno opravljenih Nizozemcev pa sklenili, da je festival očitno za naslednjim vogalom.
In res je bil. Nad vhodom v park je visel velik napis, ki je "roulendekojkens" iz moje beležke postavil v pravilen zapis. Množica ljudi se je zgrinjala v park, parkirišče za kolesa je bilo napolnjeno do zadnjega kotička, naokoli so skakali otroci, manjkali pa niso niti psi in psički. Nad glavami ljudi so se v daljavi že kazale prve pisane strehe stojnic, ki so hkrati kuhinje.
Dobrote z vseh kulinaričnih strani neba – pripravljene v kuhinjah na kolesih
Bilo jih je več deset, majhnih in velikih, pisanih in minimalističnih, lesenih, zasilnih in dodelanih do zadnje podrobnosti. Vsem je bilo skupno eno: bile so postavljene na kolesa. Preurejene bivalne prikolice, kombiji in tovornjaki, lesene hiške in kuhinje v nadstropjih. Dišalo je z vseh strani, z desne po pravkar pečeni pici, z leve po mariniranih piščančjih nabodalcih, malce naprej so pekli krompirček in obračali koruzo, ta se je pekla na žaru.
Prva postaja: najlepša kuhinja z mehiškimi dobrotami
Pred od eno najbolj ličnih kuhinj – priznam, že pred tem sem jo videla na Instagramu in se je zato še posebej razveselila, je na svoje mehiško začinjene prigrizke že čakalo nekaj ljudi, a na pečen krompirček s praženo sladko čebulo, zeliščno in česnovo omako se je splačalo čakati nekaj minut. Ob glasbi, ki je prihajala iz sosednjega traktorja, kjer je DJ vrtel vinilne plošče, opazovanju mimoidočih in sosednjih stojnic je malica iz prve kuhinje na kolesih še bolj teknila.
Kaj izbrati, ko diši z vseh strani?
Kam naprej? Med labirintom kuhinj, te je vsake toliko dopolnil oder z glasbeniki, ki so igrali v živo, sva s prijateljico iskali naslednjo postojanko, prebirali menije, kdaj zapisane s kredo, kdaj s flomastrom, nekatere stojnice pa so na svojo značilno jed opozarjale kar z znakom na strehi. Klobasice? Nebeške palačinke? Pravkar odprt kokosov oreh?
Izbrali sva tortilje, ki so nama jih postregli v papirnatem škrniclju, in se umaknili na prostran travnik za kuhinjami, kjer so si obiskovalci uredili udobne kotičke za poležavanje ob dobri hrani. Nekateri so s seboj prinesli odeje, drugi so pod zadnjo plat razprostrli jopice, jaz pa kar že precej pomečkan zemljevid Amsterdama.
Ko misliš, da si sit … Se začne iskanje modrega kombija.
Ob sladki in prijetno hladni graniti z okusom borovnic in jagod, s polnim želodčkom ter sončnimi očali na nosu se je zdelo, da tega dne ne bova več lačni. A kratko sporočilo še ene Slovenke, ki živi na Nizozemskem in se je z družino prav tako odpravila na festival, naju je hitro spet spravilo na noge in pognalo v iskanje "turkizno modrega kombija z najboljšimi ražnjiči z arašidovo omako".
2
