Chardonnay, kralj belih vin

V Kaliforniji so spoznali, da chardonnayju ustrezata tako tamkajšnja klima kot zemlja in ga pospešeno sadili v vinograde. Ko so s svojimi vini na francoskih vinskih sejmih premagali Francoze, je bila rojena chardonnaymanija. Vino je postalo sinonim za večerno osamljeno popivanje samskih žensk. Recimo, da so chardonnay pile vse Bridget Jones tega sveta. Francozi pa so ogorčeno bentili, češ da je chardonnay postal popularen zaradi globalizacije, saj ga je lahko gojiti. Obtoževali so ga celo, da je kriv za propad lokalnih vrst, ker so vinogradniki stare vinograde posekali in zasadili chardonnay. Toda vsaka vladavina se enkrat konča. Tudi modne vinske zapovedi se menjajo in sredi devetdesetih so spet postala trendovska rdeča vina. A chardonnay je kljub temu še vedno na šestem mestu med najbolj prodajanimi vini na svetu.

Odkar ni več zvezda ameriških vinskih barov, se spet vrača k svojim francoskim koreninam. V Franciji je chardonnay druga najbolj razširjena trta. V veliki meri zaradi tega, ker je poglavitno grozdje za šampanjec. Najbolj slavni chardonnayji so iz pokrajine Chablis v Burgundiji. Celo tako slavni, da je chablis postal sinonim za chardonnay. Najboljši in najdražji prihajajo iz sto hektarjev vinogradov jugozahodnih pobočjih gričev v okolici kraja Chablis ob reki Serein. Imena? Blanchots, Bougros, Les Clos, Grenouilles, Preuses, Valmur, Vaudésir.

Za chardonnay, ki mu v slovenščini rečemo tudi bela klevna, velja, da mu ustreza vsak tip zemlje. Zato je tako razširjen. Njegov izvor pa ni jasen. Teorije govorijo o vsem mogočem, od tega, da izhaja iz modrega pinota, do tega, da je avtohtona sorta Bližnjega vzhoda, ki so jo v Evropo prinesli križarji. Zanimiva je recimo teorija, da je nastal s križanjem pinota in štajerske beline, ki so jo Rimljani v Francijo prinesli iz naših ali hrvaških panonskih krajev, kjer se je plebejec sparil z aristokratskim pinotom. Ja, mogoče.

Kakorkoli – chardonnay se vrača s stilom. Po globalnem zavzetju, ki je pomenilo tudi globalni uniformiran okus, so zdaj chardonnayji spet unikatni, sveži in še vedno popularni. Kralj je pač kraljevski tudi, ko izgubi krono.