Brezmesni ponedeljek: Pesto ni le iz bazilike

Poimenovanje pesto izvira iz italijanske besede pestare, ki pomeni tolči oziroma tlačiti. Logično, saj se pravi pesto pripravlja v možnarju, v katerem sestavine premešamo in povežemo s tolčenjem. A tisti zeleni pesto, ki ga večina pozna, še zdaleč ni edini "pravi", le najbolj razvpit je. Gre za genovsko oziroma ligursko različico, sicer pa takšne ali drugačne izpeljanke pozna ves italijanski škorenj, le da v vsaki pokrajini v svojo dajo tisto, kar se pri njih dobi oziroma raste: od najrazličnejših zelišč, oreščkov in sirov do svežih ali sušenih paradižnikov, kaper in celo inčunov.

Vsem pestom pa je skupen način priprave, ki je pravzaprav idealen za vroče poletne dni, saj večinoma ne zahteva toplotne obdelave, le malo napenjanja mišic. Vsekakor si priskrbite možnar – kuharski mojstri prisegajo na marmornate. Kuhinjski mešalniki zelišča le nasekljajo, v možnarju pa jih zmečkate in s tem se iz njih sprosti veliko več arome.

Svež pesto zlijte čez testenine, odlično se obnese tudi kot namaz na popečenih kruhkih ali kot spremljava pečene zelenjave. Če ste ga pripravili preveč, ga dajte v steklen kozarček in na vrh nalijte za prst oljčnega olja. Tako shranjen se bo v hladilniku obdržal vsaj še teden ali dva.

Pesto genovese 100 gramov sveže bazilike 30 gramov pinjol 60 gramov parmezana ali sira grana padano 2 stroka česna 5 jedilnih žlic oljčnega olja ščepec soli

Baziliko operite v hladni vodi in jo osušite na papirnati brisači.

V možnarju pretlačite baziliko, česen in pinjole, dodajte nastrgan sir in sol po okusu. Zmes tlačite s krožnimi gibi, ob tem pa postopoma prilivajte olje, dokler ne dobite kremaste omake.

Pesto s pistacijami 80 gramov oluščenih pistacij 90 gramov sveže bazilike 2 stroka česna 30 gramov parmezana 1 jedilna žlica limoninega soka 5 jedilnih žlic oljčnega olja ščepec soli

Pistacije pretlačite z baziliko, česnom, limoninim sokom in soljo, dodajte še sir, potem pa med mešanjem postopoma prilivajte oljčno olje in temeljito premešajte v omako.

Rdeči pesto (s sušenimi paradižniki) 50 gramov sveže bazilike 100 gramov sušenih paradižnikov 100 gramov mandljev 3 stroki česna 50 gramov parmezana 5 jedilnih žlic oljčnega olja 1 jedilna žlica balzamičnega kisa pol čajne žličke pekoče mlete paprike ščepec soli

Prepražite mandlje v ponvi brez olja, dokler rahlo ne porjavijo in zadišijo. V možnarju jih pretlačite skupaj z baziliko, balzamičnim kisom, česnom, papriko in soljo, dodajte še sušene paradižnike in sir ter ob postopnem dolivanju olja temeljito pretlačite v enotno zmes.

Peteršiljev pesto 100 gramov orehovih jedrc 30 gramov svežega peteršilja (brez stebel) 100 gramov parmezana 3 stroki česna 8 jedilnih žlic oljčnega olja ščepec soli

Pretlačite orehe, peteršilj, česen, sir in sol, potem pa ob mešanju postopoma dolijte še oljčno olje, dokler omaka ni kremasta.

Bučkin pesto 2 srednje veliki bučki 50 gramov pinjol 10 gramov sveže mete 10 gramov svežega peteršilja 2 stroka česna 1 jedilna žlica limoninega soka 100 gramov parmezana 6 jedilnih žlic oljčnega olja sol in poper

Bučki razpolovite in odstranite semena. Polovičke v slanem kropu kuhajte pet minut, potem jih odcedite na papirnati brisači in razrežite na večje kose.

Pinjole na hitro prepražite v posodi brez olja, da zadišijo.

Bučke, pinjole, meto, peteršilj, česen in limonin sok pretlačite, solite in poprajte po okusu ter vmešajte še sir. Potem postopoma vmešavajte še oljčno olje, da dobite kremasto omako.