Vedno več krzna na smučišču

"Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene …" tudi jaz sem si vzela "Prešerna", tako da se tokrat izjemoma javljam v sredo. Čeprav nisem prebirala Poezij, iz katerih mimogrede verjetno znam na pamet več pesmi kot povprečni Slovenec, saj so bile vse tovarišice, ki so v nadaljevanju postale učiteljice ali profesorice, velike Prešernove oboževalke.

Tokrat sem se spuščala po zasneženih strminah, od koder poročam o najnovejših trendih, a žal jih ne bom podkrepila s fotografijami, saj je moj fotoaparat umrl, a zato niso krive sibirske temperature, ker pri plus štirinajstih stopinjah pač ni takšnih ekstremnih razmer. Na smučišču najdeš ljubiteljice mode predvsem v črnem in zoprno postane, ko veš, da si tudi sam v črnem. Pomembni so kroji, ki morajo obvezno biti oprijeti, medtem ko so dovoljenje prav vse barve. Smučarske jakne niso več tako pisane, pomembni so postali majhni detajli, kot so bleščice in netki – več jih je, bolje je. Enako velja za proizvajalce, ki so se tega končno začeli zavedati, tako da je možno kupiti čelade, očala, smuči … s kristalčki. Čar je postal v malih detajlih, v šalu, ki ga dodaš, v belih zvezdah, ki ju imaš na riti črnih hlač, v krznu, ki ga je tudi vedno več in je vedno bolj bogat. Izbrala sem krzneni top tri – prva je gospodična z zelo bogatim krznenim ovratnikom, očali Marc Jacob, naličena v nulo, s sveže skodranimi lasmi, za katero je še žičničar zagodrnjal nekaj v tirolščini. Drugi je starejši gospod, ki je imel na hrbtu bunde prišit rep od nekakšnega rakuna in na hitro je bilo videti, kot da ima lasni vložek. Tretji pa je fant, ki je imel okoli vratu neugleden rjav šal ali trofejo, ki je bila narejena iz približno štirih kun, ki so bile med seboj sešite z repom oziroma glavo – grdo.

Kar zadeva narodne razvrstitve, Čehi ostajajo zvesti svojemu pridevniškemu prizvoku, Italijanke še vedno urejene in namazane, Avstrijke pa z jodlarskimi detajli na kombinezonu. In Slovenci? Slovenci imamo nov hit – včasih smo se prepoznali po Nesu, zdaj pa se prav tako po enozložnici – po Andu, ki je postal smučarski modni "moraš imeti". Sicer so kroji zelo lepi, a mene predvsem motijo napisi, saj mi za toliko denarja, kot ga daš za kombinezon, res ni treba biti oglasni pano za znamko, v katero sem oblečena.