Kako izboljšati spomin?

Kaj pravzaprav sploh je spomin, kako delujejo procesi v možganih, da si lahko zapomnimo toliko različnih informacij, na kakšne načine lahko ohranjamo dober spomin?

Si predstavljate, kakšno bi bilo vaše življenje, če si ne bi ničesar zapomnili in bi se morali kar naprej učiti istih, tudi najosnovnejših stvari?

Kaj je spomin? Spomin je miselna aktivnost, ki omogoča priklic informacij, ki se jih je človek v življenju naučil oziroma jih je doživel. Ločimo več vrst spomina, ki so umeščeni v različne predele možganov. Spomin je lahko kratkoročni ali dolgoročni. V kratkoročnem spominu so shranjene informacije le nekaj sekund ali minut. To je na primer čas, ko pogledate v telefonski imenik in odtipkate številko, ki ste jo prebrali, ali ko v trgovini primerjate med seboj dva izdelka ipd. Kratkoročni spomin hitro zbledi, kar ima za možgane varovalno funkcijo – predstavljajte si, da bi si zapomnili čisto vsako številko, ki ste jo kdaj odtipkali na telefonu – »možganski hardver« bi bil hitro zapolnjen. V povprečju si posameznik naenkrat zapomni sedem enot, zato se ne čudite, če na primer ob enkratnem pogledu številke na vaši kreditni kartici ne boste zmogli zadržati vseh številk. Dolgoročni spomin vsebuje informacije, za katere se je posameznik zavedno ali nezavedno trudil, da jih ohrani, in sicer ker so zanj osebnega pomena (npr. datumi rojstnih dni), ker jih potrebuje (znanje, kako se kaj naredi), ali ker so močno čustveno obarvane (npr. smrt pomembne osebe, rojstvo otroka, prvi šolski dan). Dolgoročni spomin glede na podatke razdelimo v več skupin: epizodični spomin (spomin za pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili), semantični spomin (spomin za podatke, ki niso vezani na prostor in čas – sem lahko strpamo večino šolskega znanja) in proceduralni spomin (spomin za veščine, ki smo se jih naučili in so avtomatizirani – npr. vožnja avtomobila, smučanje ipd.).

Možgani in spomin Za tvorjenje spomina je odgovorno več možganskih področij, najbolj pomembna pa so predvsem naslednja tri: Hipokampus: arhaična (starejša) struktura, locirana globoko v možganih je najpomembnejša pri procesiranju informacij. Amigdala: področje v obliki mandlja, ki je locirano poleg hipokampusa in je odgovorno za procesiranje čustev ter pomaga vtisniti spomine, ki so povezani s čustvi. Cerebralni korteks: zunanja plast možganov, ki v različnih predelih shranjuje večino dolgoročnega spomina, odvisno od tega, kakšna je nova informacija; npr. ali gre za nekaj, kar smo slišali, ali kar smo videli, ali gre za reševanje nekega problema (v možganih so namreč posebna področja za govor, za vid, za sluh ipd.)

Kako se oblikujejo in ohranjajo spomini? Sprejemanje (kodiranje) informacije. Da se nova informacija vkodira v naše ustrezne možganske strukture, je potrebna usmerjena pozornost, sicer gre informacija »skozi eno uho noter in skozi drugo ven«.

Shranjevanje in utrditev. Če ste dovolj pozorni, da vkodirate informacijo v vaše možgane, hipokampus pošlje signal, naj se ta podatek shrani v dolgoročni spomin. Proces je lažji, če gre za podatek, ki je povezan z nečim znanim, kot pa če gre za popolnoma novo, nepoznano informacijo. Podatki se lažje shranjujejo tudi, če so povezani z močnejšim čustvenim odzivom.

Priklic. Če želite priklicati informacijo iz dolgoročnega spomina, se aktivira isti vzorec nevronskih povezav, kot se je v času, ko ste informacijo shranjevali v spomin. Večkrat ko boste uporabili to informacijo, lažje in hitreje jo boste priklicali iz spomina.

Ali lahko spomin izboljšamo? Večina ljudi, sploh starejših, ima najbrž željo, da bi imeli večji obseg in trajnost spomina. Dober spomin pomeni namreč ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če bi izboljšali vaše pomnjenje, bi vas kmalu začelo motiti, da v »glavi držite« vse nepomembne podrobnosti, ki so se vam zgodile čez dan. Dobro ravnovesje pomeni, da ste si sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati ter pozabiti vse, kar je manj pomembno.

Žal še niso izumili čudežne tabletke, s katero bi lahko izboljševali svoje spominske kapacitete. Znanstvene raziskave na področju spomina so usmerjene v odkrivanje ustreznega zdravila, ki bi ustavilo degenerativne bolezni (demence, npr. Alzheimerjeva bolezen), ki prizadenejo spominske funkcije, nekatere pa se usmerjajo v kognitivni inženiring. To pomeni, da znanstveniki na podlagi znanja, kako potekajo procesi shranjevanja informacij v možganih (pozornost, shranjevanje podatkov, …), skušajo najti različne strategije, ki pomagajo pri utrjevanju spomina.

Tako lahko ne glede na bolezni (npr. demence), motnje (npr. motnje pozornosti) ali poškodbe glave izboljšate vašo sposobnost učenja in ohranjanja informacij z določenimi strategijami, kot so npr.:

Dobra pozornost. Ne morete si nečesa zapomniti, če niste dovolj pozorni. Potrebujete približno osem sekund, da informacija pripotuje prek hipokampusa v ustrezen spominski center v možganih. V tistem trenutku se usmerite samo na tisto informacijo in ne delajte pet stvari hkrati; če ste oseba, ki vas dogodki iz okolja lahko hitro zmotijo, se novih informacij raje učite v tihem, mirnem prostoru.

Prilagoditev sprejemanja informacij vašemu učnemu stilu. Večina ljudi si informacije zapomni tako, da jih prebere oziroma vidi (vizualni tip), nekateri pa si stvari lažje zapomnijo, če jih slišijo (slušni tip). Pri shranjevanju novih informacij skušajte upoštevati, kateri tip učenca ste.

Vključitev več različnih čutil. Čeprav ste na primer vizualni tip, preberite na glas, kar si želite zapomniti. Skušajte povezati informacije z barvami, vonji, okusi, občutki otipa.

Povezovanje informacije s stvarmi, ki jih že veste. Vedno si je lažje zapomniti nove stvari, če najdete povezave z že znanimi informacijami.

Organiziranje informacije. Zapisujte si informacije v beležke, oblikujte opomnike, bolj kompleksne materiale organizirajte v posamezne smiselne kategorije.

Ponavljajte naučeno. Večkrat boste naučeno ponovili, bolj boste utrdili asociativne poti v možganih – torej, večkrat ko potrebujete informacijo in jo prikličete v spomin, boljša in trajnejša bo zapomnitev.

Zavedati pa se je treba, da različne vrste spomina potrebujejo različne načine učenja. Veščine smučanja (proceduralni spomin) se na primer ne boste naučili, če boste samo poslušali; potrebno bo vaditi. Dogodke iz vašega življenja (epizodični spomin), pa si boste brez težav zapomnili s poslušanjem oziroma gledanjem.

Tehnike memoriranja Vizualne podobe.Pri zapomnitvi informacije si pomagajte s predstavljanjem kar se da žive, tridimenzionalne slike. Ime določene rože si boste najbrž bolj zapomnili, če jo boste v mislih tudi videli ipd.

Začetne črke besed v stavku. Glasbeniki za zapomnitev pravih tonov ali pa študentje medicine pri učenju anatomije se pogosto poslužujejo tehnike, da na primer začetne črke imen kosti spremenijo v stavek. Npr. če greste v trgovino brez listka, si živila, ki jih morate kupiti lahko zapomnite na ta način (limone, mleko, jajca, breskve in kavo si zapomnite s stavkom »Lepa Majda jaha belega konja.«)

Rime. Recimo, da si morate naenkrat zapomniti veliko novih imen ljudi; ime lahko povežete z neko lastnostjo tega človeka, ki se rima z imenom (visoko dekle po imenu Pika je tako lahko Velika Pika).

Šale. Veliko lažje si je zapomniti stvari, ki so smešne, čudne ali celo opolzke, kot pa zgolj suhoparne informacije, zato je učinkovita metoda tudi, da nove podatke obogatite s šalami.

Združevanje informacij v kategorije. Lažje si je zapomniti veliko število podatkov, če jih razvrstimo v posamezne kategorije. Ko si skušate zapomniti telefonske številke ali številke bančne kartice, si jih je lažje zapomniti, če jih združujete v dvojke, trojke ipd.

Antična metoda za učenje govorov. V antiki so izumili metodo, po kateri so se lažje zapomnili obširna besedila (npr. govor), ki so jih morali znati na pamet. Če prenesemo metodo v današnji čas, bi lahko na primer vsak del besedila, ki ga je potrebno znati na pamet, povezali z izmišljenim prometnim znakom ob cesti, ki jo zelo dobro poznate (npr. vaša pot v službo, kjer na določene odseke postavite znake. Ko govorite besedilo, se hkrati v mislih vozite po znani cesti in se s pomočjo znakov ob cesti spomnite naslednje teme v besedilu).

Možganska telovadba Tako kot za mišice tudi za možgane velja, da več kot jih boste uporabljali, lažje boste procesirali in si zapomnili informacije. Učinkovita in dokaj preprosta vaja za stimulacijo možganskih povezav je uvajanje novosti v vašo dnevno rutino. Skušajte si umiti zobe z drugo roko, kot ste vajeni, skušajte se obleči z zaprtimi očmi, skuhajte kosilo po novem receptu, vpišite se na tečaj kakšne aktivnosti, o kateri malo veste. Tako boste najlažje obdržali živost povezav v vaših možganih.