Moveknowledgement

Četrti album benda z resnično dolgim imenom je še eden od pokazateljev, da je za člani skupine, predvsem pa njihovim pevcem N'tokom, dobro leto. Pump down!!! je namreč kljub svojemu negativističnemu naslovu eden od bolj vznemirljivih albumov letos, predvsem pa se zdi, da so Moveknowledgement končno začeli delati albume, na katerih so tudi hiti.

Čeprav bi album lahko podobno kot njihove prejšnje izdelke uvrščali tja na obrobje sodobne elektronike, so na Pump down!!! v ospredju večinoma kitare in basi, zaradi česar album lahko mirno označimo za rockerskega. N'Tokov vokal je pomaknjen rahlo v ozadje in se podreja ritmu glasbe, ki je energična, nekoliko mračnjaška, a nikoli zatežena. Skozi album se sicer pretakajo tudi drugi žanrski vplivi, ki pomešani s paranojo v besedilih in ovitkom albuma bolj kot na slovenske izdelke spominjajo na ameriški jug.

Morda Moveknowledgement na Pump down!!! tako še najbolj spominjajo na At The Drive In, predvsem s Switch it up, medtem ko lahko na uvodnem La Droga E Il Buio slišimo kravji zvonec, ki nas je spomnil na legendarni skeč iz Saturday Night Live. A poleg naključnih asociacij album predvsem nudi kar nekaj skladb, ki bi se z lahkoto znašle na radijskih postajah, saj jih kar nekaj navduši že ob prvem poslušanju.

Electric Mandland je zagotovo najbolj popovska skladba na albumu, s katero so tudi začeli in končali petkov koncert v Kinu Šiška, a tudi Hands ter Average Bear, ki se že lepi po Facebookovih profilih, ne zaostajata. Ideje, zvok in struktura so se tokrat res lepo zlili skupaj.

Pump down!!! je izjemen album, ki si presežnike zasluži tudi, če iz njegovega konteksta izvzamemo slovensko glasbeno sceno. Upajmo le, da ne bo ostal na stranskem tiru domače glasbene scene.