Zvezdne konstelacije režiserjev in igralcev

New York Times je zveze med nekaterimi znanimi režiserji in igralci, ki so skupaj posneli vsaj štiri filme, prikazal kot zvezdne konstelacije. Wes Anderson ustreza teoriji, da režiserji včasih dobesedno kreirajo svetove. Njegov izbor igralcev je videti kot zborček naključnih naturščikov, ki jim v bistvu niti ni treba pretirano igrati, da so videti naravni. Wilsonova brata Luke in Owen sta rojena Teksašana, ki se dobro ujemata s čudaškostjo Andersonovih filmskih družin. Anderson pa je bil ključen tudi pri transformaciji enega igralca, Billa Murryja, ki se je povzdignil iz dobrega komičnega igralca v nekaj bolj melanholičnega in na nov način tudi smešnega.

Režiser Spike Lee je vrgel oko na Denzla Washingtona v broadwayski igri A Soldier’s Play, nadaljevala sta s filmi Mo Better Blues, kjer je oskarjevec prvič zaigral pred kamero, Malcolm X, He Got Game in Insajder (Inside Man). Washington je Spiku Leeju zagotovil trdno predanost karakterju, ki ga igralčeva karizma ni nikoli zasenčila.

Verjetno najbolj znana naveza igralca in režiserja v modernem filmu je naveza Martina Scorseseja in Roberta De Nira. Skupaj sta ustvarila cele pokrajine ameriškega filma, vsak zase sta postala legenda. Zanimivo je, kako dobro jima je uspelo portretirati izprijenost (Taksist, Kralj komedije) in kriminal (Ulice zla in Dobri fantje). V zadnjem času pa se je Scorsese ogrel za Leonarda DiCapria, vendar njuno sodelovanje do zdaj še ni ali pa ne zmore pustiti tako globoke filmske sledi, kot so ga filmi z De Nirom.

Boter je z epskim portretom mafijske družine skoval čisto svojo mitologijo, ki so jo ustvarili igralci Marlon Brando, Al Pacino, John Cazale in Diane Keaton, v ozadju pa se je vedno pojavljal Robert Duvall kot ključen svetovalec. Igralec je vstopil v Coppolov svet leta 1969 s filmom The Rain People, sicer v zadnji minuti, vendar je kmalu postal pomemben posrednik družine Corleone. K Duvallu se je obrnil tudi za film Apokalipsa zdaj.

Alfred Hitchcock se je kot drzen provokator in mojster za suspenz in metaforiko zavedal vrednosti zvezd v svojih hollywoodskih filmih. Lep obraz ali dobro poznano ime je imelo tudi odločilno vlogo pri ustvarjanju psiholoških spletk v svojih filmih. S Caryjem Grantom v filmu Sever-severozahod čutimo, kot da smo del kozmične šale, ko se zapleta v številne nerazumljive dogodivščine. Še en stalno prisoten obraz njegovih filmov Jimmy Stewart je poskrbel za "domačno" vzdušje v Hitchcockovih spletkah, ko se je bil igralec kljub nenavadnim okoliščinam sposoben nekako znajti.

Kariera Johna Forda se razteza od obdobja nemih filmov do zlatega obdobja hollywoodskih filmov v 60. letih. Ustvaril je blagovno znamko hollywoodskih težkokategornikov, kot so Harry Carey, Victor McLaglen, Ben Johnson in Ward Bond. Ljudje ga poznajo po delu z Johnom Waynom, zgradil je igralčev ugled ameriške legende in moške ikone. Forda so igralci hvalili zaradi njegove sposobnosti, da je iz njih izvlekel njihovo naravno moč. Imel je tudi občutek za fotografijo, za film ni nikoli žrtvoval človeških vrednot svojih likov niti veličine lokacije.

Tudi na slovenski filmski sceni bi lahko potegnili nekaj stalnih konstealicij. Umetniško se zelo dopolnjujeta in s produkcijsko hišo Staragara tudi skupaj snemata Janez Burger in Jan Cvitkovič. Med drugimi stalno sodelujeta tudi Branko Djurić in Tanja Ribič, Metod Pevec pa se stalno vrača k Poloni Juh, Polde Bibič in Milena Zupančič pa sta bila vir navdiha za Matjaža Klopčiča.