Whitney Houston

TIP: Vrhunski in brezkompromisen pop album, kakršnega od dive ranga Whitney vsekakor ni bilo (več) pričakovati.

Whitney Houston je lastnica najbolje prodajanega singla vseh časov. Zapisana je v knjigo rekordov kot pevka, ki je prejela največ nagrad. Prodala je 140 milijonov albumov in 50 milijonov singlov. Naravnost fantastičnih podatkov o njeni karieri je za nekaj romanov. Morda je tu potrebno še omeniti, da pevka do danes ni zgrešila še niti z enim albumom, pri tem pa v svoji karieri nikakor ni stala na mestu. Iz mladostne in spogledljive pop soul pevke se je prelevila v baladno divo in pred kakšnimi desetimi leti v ultimativno izvajalko modernega r'n'b-ja.

A Whitney kljub milijonom in svetovni slavi, z njo se lahko primerjata le Mariah Carey in Celine Dion, verjetno ni ravno srečna oseba. Svoja najlepša leta je zapravila v sporih s svojim nekdanjim možem, nekoč popularnim pevcem Bobbyjem Brownom, s katerim sta se ločila pred tremi leti. Whitney pa je imela tudi hude težave z marihuano, alkoholom in po nekaterih podatkih tudi s tabletami.

Pevka je verjetno prav zaradi osebnih kriz imela med izdajajami svojih albumov strahovito dolge premore. Od leta 1985, ko je izdala prvi album, je objavila le po dva studijska albuma na desetletje. V devetdesetih je sodelovala še na treh albumih filmske glasbe, od katerih je bil zelo uspešen predvsem The Bodyguard. Kljub tako dolgim odsotnostim, ki bi ubile vsakega drugega izvajalca, njeni oboževalci s skoraj versko fanatično potrpežljivostjo čakajo vsak njen novi izdelek. Podobno je bilo tudi z albumom I Look To You, ki je njen prvi po sedmih letih.

Čeprav je album presenetljivo drugačen, Whitney tudi z njim ni zgrešila. Album je (za razliko od novega Mariah Carey) zlahka osvojil vrh ameriške lestvice in po slabih dveh mesecih se njegova prodajna številka samo v ZDA že bliža milijonu, kar je v teh kriznih časih velikanski uspeh.

Prva stvar, ki na albumu stopi v ospredje, je Whitneyina iskrenost. V kar nekaj skladbah se sliši, da je pevka preživela veliko težkih trenutkov. Na tem albumu pa se z zagrizenostjo, ki je najbolj podobna obredu petja gospel glasbe v cerkvi, trudi, da bi vas prepričala, kako rada bi vam dala to ali ono pesem, dobro misel … Naravnost pretresljivo pa je, kako močno se sliši, da to njeno početje ni poza.

Druga najbolj vpadljiva stvar na tej plošči je njeno petje, ki sprva niti najmanj ne pritegne, še posebej, če albuma prvič ne boste zbrano poslušali. Whitneyin glas na tem izdelku še zdaleč ni tako angelski in silovit, kot je bil nekoč. Pa tudi njenih slovitih izletov v visoke lege na tej plošči ne boste našli. V zvezi z drugačnostjo njenega glasu se že nekaj časa razvnemajo polemike. Tisti bolj prizanesljivi trdijo, da je čisto naravno, da pevka z leti izgublja silovitost glasu, tisti najbolj drzni pa pravijo, da so ga uničile opojne substance, predvsem marihuana. Ne glede na vse, pa je Whitneyin glas tudi na tej plošči čudovit.

Posebno presenečenje so zagotovo tudi skladbe same. Dive njenega ranga se na svojih albumih že kako desetletje obvezno zatekajo predvsem k baladam – in to k tistim najpočasnejšim, najbolj osladnim in najbolj brezkrvnim. Na I Look To You pa ni niti ene same takšne balade. Na albumu prevladuje plesni ali vsaj zelo ritmičen r 'n' b, ki je prežet z močnim pop nabojem. Včasih pa je celo plejado slavnih in velikih skladateljev, ki so prispevali skladbe za ta album, zaneslo tudi v stari soul sedemdesetih, gospel, retro-electro osemdesetih, disco in še kaj. V celoti pa v skladbah prevladuje zelo moderna pop zvočnost.

I Look To You je eden najbolj raznolikih in dovršenih pop albumov zadnjih let. Whitney kljub rahlo omejenim glasovnim sposobnostim blesti in zveni fantastično, naravno in prepričljivo kot še nikoli. Skratka, I Look To You je pop album s smislom in držo, o kateri večina večjih zvezd lahko samo sanja.