Ponedeljek, 20. 11. 2023, 14.36
1 leto
Umrl je filmski režiser Filip Robar Dorin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,39
Filip Robar Dorin je avtor številnih celovečernih filmskih in videoportretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev.
V 84. letu starosti je danes umrl filmski režiser, scenarist, montažer in producent Filip Robar Dorin, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.
Robar Dorin se je rodil 8. septembra 1940 v Boru v Srbiji. Med letoma 1963 in 1965 je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost in filozofijo, v Chicagu pa filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo. Leta 1969 je diplomiral s filmoma Summer 68 (Poletje 68) in Blisters (Žulji).
Med najbolj znanimi celovečernimi filmi Ovni in mamuti
V začetku osemdesetih let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje znano kot Filmal Pro.
Kot filmski ustvarjalec se je podpisal pod več kot 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov, kot so Posebna šola (1972), Xenia na gostovanju (1975), Si videl (1977), Pogled stvari (1978), Ristanc (1979), Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust (1984), Novomeška pomlad (1988), Ljudnica (1989), Nebo nad Ženavljami ali dan, ko nam je Evropa padla na glavo (1994), Alternativna terapevtska skupnost (1996), Bogdan Borčić (2009) in Jeraj, Zmago (2010).
Kot avtor celovečernih filmov pa se je podpisal pod več kot deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov, kot so Sence bližnjih prednikov (1978), Opre Roma (1983), Ovni in mamuti (1985), Veter v mreži (1989), Striptih (1995), Trdinov ravs (2005), Aven čhavora (2005), Vivat Kozina (2007), Veter se požvižga (2008) in Pot v Gaj – Opre Roma 3 (2011).
Je tudi avtor številnih celovečernih filmskih in videoportretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev. Dobil je številne domače in mednarodne filmske nagrade, med njimi Badjurovo, Trdinovo, nagrado Prešernovega sklada, več zlatih aren na festivalu Jugoslovanskega filma v Pulju, veliko nagrado Beograda 1983, veliko nagrado Mannheima 1985 in nagrado viktor revije STOP za najboljše igrano televizijsko delo 1995. Leta 2010 je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, leta 2017 pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih režiserjev.
Filip Robar Dorin z ženo
Leta 2019 prejel Prešernovo nagrado
Leta 2019 pa je prejel še največje slovensko priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado. "Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu," je v utemeljitvi takrat zapisala filmska režiserka Varja Močnik.
Ob filmskem delu se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Napisal je obsežno izvirno besedilo Dokumentarni film v kinu (Ekran 2004) ter knjigo Resničnost in resnica v dokumentarnem filmu (Umco 2008). Prevajal je tudi novejšo ameriško poezijo in prozo ter eseje o teoriji in praksi filma iz angleščine in francoščine, med njimi tudi Zapiske o kinematografu Roberta Bressona (Kinotečni zvezki 1997).
Med letoma 1998 in 2002 je bil direktor Filmskega sklada (današnjega Slovenskega filmskega centra). Leta 2017 pa je izšla knjiga Dialogi s Filipom (založba Slovenska kinoteka), v kateri z Nerino T. Kocjančič ustvarita osebni vpogled v nekatere najpomembnejše postojanke njegovega profesionalnega in osebnega življenja.
