Umrl je poljski skladatelj Wojciech Kilar

Skladatelj je po dolgem boju z boleznijo umrl včeraj v Katovicah na jugu Poljske, je sporočil Jerzy Kornowicz, vodja organizacije poljskih skladateljev.

Rodil se je 17. julija 1932 v Lvovu, nekdanjem poljskem mestu, ki je danes del Ukrajine, očetu zdravniku in materi igralki. Družina se je preselila v Rzeszow na jugovzhodu Poljske, nato pa še v Katovice, kjer je Kilar nadaljeval svoje glasbeno izobraževanje, ki ga je začel v Rzeszowu.

V krajih Rzeszow, Krakov in Katovice je študiral klavir, glasbeno teorijo in skladanje. Leta 1955 je na Državni glasbeni akademiji v Katovicah diplomiral z najboljšimi ocenami.

Prav to mesto je bilo njegov dom, v katerem je našel šarm, mir v ljudeh in okolici.

Poljski režiser Kazimierz Kutz je ob žalostni novici sporočil, da je bilo delo s skladateljem "pravo zadovoljstvo. Prišel je, si ogledal moj film in mesec pozneje mi je prinesel izjemno glasbo, ki je bila več, kot sem si sploh lahko želel".

Največja ljubezen simfonije in koncerti Kilarjeva glavna ljubezen je bilo komponiranje simfonij in koncertov. Tem je vedno dal prednost pred filmi, čeprav je spisal glasbo za številne filmske projekte. Svoj navdih je črpal iz poljske ljudske glasbe ter verskih molitev in himen.

A vendar je bila prav filmska glasba tista, ki je njegov talent predstavila preostalemu svetu. Še posebej je treba omeniti glasbo za Drakulo, erotično grozljivko režiserja Francisa Forda Coppole iz leta 1992, s katero je pravzaprav prodrl na svetovno filmsko glasbeno sceno.

Leta 2007 je v nekem intervjuju povedal, da je, ko je Coppolo vprašal, kakšno glasbo želi v svojem filmu, ta dejal: "Jaz sem svoje delo opravil. Ti si skladatelj. Naredi, kar ti želiš."

Za svoj naslednji projekt, Damin portret (Portrait of a Lady), ga je takoj najela režiserka Jane Campion.

Trije pogoji za sprejem dela filmskega skladatelja Kilar je enkrat omenil tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sprejme delo skladatelja filmske glasbe. In to v tem vrstnem redu: režiserjevo ime, plača in scenarij.

Moral bi komponirati glasbo za Gospodarja prstanov Kilarjeva predanost skladanju za koncertne dvorane je bila tudi glavni razlog, da je izgubil delo skladatelja pri zdaj že legendarni trilogiji Gospodar prstanov režiserja Petra Jacksona. Ob tem je takrat povedal: "Glasba v filmu je le eden izmed številnih elementov, ki tvorijo celoto. Resna, klasična glasba, ki jo sam skladam, pa nosi samo moje ime in v tem je tisto pravo zadovoljstvo, ki ga čutim, ko skladam koncertno glasbo."

Leta 2012, ko je v svoji rodni državi prejel častni doktorat, je priznal, da ni bil nikoli popolnoma prepričan o kakovosti svojih del, vse dokler glasbeniki in občinstvo niso podali svoje sodbe.

Spisal je glasbo za več kot 130 poljskih in tujih filmov, a Drakula je bil tisti film, ki mu je leta 1992 prinesel naziv najboljšega skladatelja filmske glasbe ameriške družbe skladateljev, avtorjev in publicistov. Leta 2003 ga je Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost nagradila za njegovo delo v filmu Pianist režiserja Romana Polanskega. S Polanskim je nato sodeloval tudi pri filmu Deveta vrata (The Ninth Gate). Na Poljskem je bil znan po delu s tremi priznanimi domačimi režiserji: Andrzejem Wajdo, Krzysztofom Kieslowskim in Krzysztofom Zanussijem.

Kilarjeva glasbena zgodovina Njegova široka in gosta ter srčna glasba je zelo sugestivna in kot nalašč za zvočno ilustracijo filmov. Je bogato inštrumentalna in kot taka uporablja ponavljajočo se preprosto melodijo, ki zveni kot romantična klasična glasba. Njegov prepoznavni znak v glasbi so basi in violončela.

V primerjavi s poznejšimi leti, ko je vzljubil klasično glasbo, se mu je zdela prav ta ista glasba mučna v otroških letih, ko se je učil igranja klavirja. Šele ko je spoznal sodobno glasbo Clauda Debussyja, Mauricea Ravela in Karola Szymanowskega, je našel svojo življenjsko strast.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je preizkušal v komponiranju neoklasicistične glasbe. Po študiju v Parizu je v šestdesetih letih postal eden izmed treh vodilnih poljskih skladateljev, ki so eksperimentirali z zvočno kakovostjo, serializmom in 12-tonsko tehniko. Preostala dva sta bila Krzysztof Penderecki in Henryk Mikolaj Gorecki, ta je umrl leta 2010.

Večina njegovih del je bila napisana za simfonične orkestre, velikokrat s solo glasom, inštrumentom ali zborom. Najbolj znana so mogočno zveneča verska dela Exodus iz leta 1981, Angelus iz leta 1984 in Magnificat iz leta 2006.

Več kot 40 let je bil poročen z ženo Barbaro, umrla je leta 2007. Zakonca nista imela otrok.

Kilarja bodo pokopali to soboto v Katovicah.