Svež napovednik psihološkega trilerja Trance režiserja Dannyja Boyla

Lani je britanski režiser svojo režisersko taktirko vihtel na slovesnosti ob začetku olimpijskih iger v Londonu, letos pa se po letu 2010, ko je predstavil film 127 ur, vrača tudi na velika platna. Danny Boyle je dobro znan kot režiser, ki z vsakim filmom odkriva med seboj popolnoma različne zgodbe, različne kontekste in različne žanre. Po Revnem milijonarju, za katerega si je prislužil oskarja, je na primer v filmu 127 ur Jamesa Franca pospremil v mučno ujetništvo med skalami kanjona v Utahu.

S filmom Trance se je podal v sfere psihološkega trilerja in Jamesa McAvoya postavil v vlogo Simona, moškega, ki se speča s kriminalcem (Vincent Cassel), za katerega naj bi ukradel umetniško sliko. Med dejanjem utrpi močan udarec, zaradi česar izgubi spomin in pozabi, kam je sliko sploh skril …

Pred kratkim je Boyle napovedoval tudi nadaljevanje filma Trainspotting, svoje uspešnice iz leta 1996. "Film napovedujejo že dolgo časa," je dejal. "Vedno je obstajal načrt za Trainspotting 2. Če bo John spisal dovolj dober scenarij, pri vrnitvi Ewana McGregorja in preostale igralske ekipe ne bo težav." Dodal je, da bo film, ki naj bi bil izdan leta 2016, zelo ohlapno zasnovan na romanu Porno – tega je sicer v preteklosti že označil za "manj dobrega" od predhodnika, romana Trainspotting. V zgodbi knjige Porno se deset let po dogajanju v Trainspottingu stara druščina Renton, Sick Boy, Begbie in Spud spet zbere in v želji po zaslužku zaplete v ustvarjanje pornografskih filmov.

Vsi filmi so v resnici enaki Čeprav se zdijo Boylovi filmi med seboj precej različni, je sam na londonski premieri filma Trance za Reuters dejal, da se njemu ne zdi tako. "V resnici so vsi enaki. V osnovi gre vedno za tipa, ki se znajde pred nepremostljivimi ovirami, a jih vseeno premaga."

Režiser je film Trance sprva želel posneti v New Yorku, so ga v Londonu prosili, naj poskrbi za slovesnost ob odprtju olimpijskih iger. Izziv je sprejel, snemanje filma pa iz New Yorka prestavil v britansko prestolnico, kjer se je z igrami ukvarjal podnevi, ponoči pa snemal filma.

Zaradi njegove vloge pri olimpijskih igrah mu je kraljica Elizabeta pred kratkim ponudila viteški naziv, a ga je zavrnil. Po njegovem mnenju se je namreč za slovesnost treba zahvaliti več tisoč ljudem.

Svojo izkušnjo olimpijskih iger bo režiser izdal tudi na papirju – aprila izide knjigaI> Danny Boyle: Creating Wonder, v kateri med drugim opisuje kaos v zakulisju in prepire z organizatorjem.

Kot je za Reuters dodal, je moral ljudem, ki se niso strinjali z njegovo vizijo, celo na "ne preveč lep" način skorajda pod nos poriniti svojega oskarja. S tem naj bi jih prepričal o tem, kaj je sposoben. Njegova vizija je na koncu zmagala, prireditev pa se je s svojo potegavščino z Jamesom Bondom v zgodovino zapisala kot na Otoku in čez lužo najbolj gledano odprtje olimpijskih iger.