Robyn

TIP: Škoda, da takšen izdelek ostaja povsem neopazen na pop sceni.

Pevka Robyn (s pravim imenom Robin Carlsson) je že desetletje pravi skriti biser švedskega popa. Leta 1997 je na kratko zablestela z odlično skladbo Show Me Love, kasneje pa se o njej ni ravno veliko slišalo. Tudi njen istoimenski četrti album tega ne bo kaj dosti spremenil, čeravno je glasba na njem odlična, in kar je še bolj zanimivo, tudi skrajno komercialna. Ampak Robyn je izven tokov in tako lahko bolj slavni izvajalci uživajo slavo na račun trikov, ki so jih pobrali od nje.

Njena glasba je v bistvu najčistejši pop. Robyn pa velikokrat zanese v malce drugače zveneče, a še vedno žanrsko neoporečne r'n'b vode. Drugič spet se Robyn prelevi v sijajno »blink blink« electro izvajalko. V njeni glasbi je zaslediti tudi prvine hip-hopa, a tudi najčistejšega švedskega popa, ki se ga ne bi sramovala niti kakšna Roxette. Poleg vsega tega Robyn tudi spretno kombinira med najbolj modernimi prijemi in zlatimi zvoki popa osemdesetih. Vse to je zavito v čisto pop skladnjo, ki je po eni strani takoj prepoznavna, po drugi pa tudi nadvse eksotična, samosvoja in nenavadna. Tudi njena besedila so nekaj posebnega. V njih je polno sočnih, a okusnih seksualnih namigov ter tudi miselnosti, s katero se sicer lahko srečaš le na ulici.

Na albumu Robyn vas predvsem v prvi polovici čaka enkratna pop izkušnja, ob kateri se boste, če že nič drugega, spomnili, da ima pop lahko tudi šarm, idejo, ustvarjalni vzgib in samosvoj izraz. Škoda je, da Robyn tudi po tem odličnem izdelku ostaja na obrobju. Ob poslušanju tega albuma pa boste tudi nazorno slišali, zakaj mnogi obtožujejo Madonno in Britney, da si na veliko »sposojata« od Robyn.

Skratka, album Robyn je pravi pop dragulj, ki se ga predvsem zaradi hipnotičnega electro naboja, številnih nenavadnih posegov, barvitega zvoka in zanimivih rešitev zlepa ne boste naveličali.