Ponedeljek, 20. 7. 2009, 11.55
7 let, 2 meseca
Rick Ross
TIP: Najbolj poletni komercialni hip-hip album tega leta.
Rick Ross, Raper iz Miamija, je s svojima prejšnjima albuma prepričal, da ima čisti gansta, kombiniran s spektakularnimi pop soul vložki, v ZDA veliko privržencev. Čeravno na svojih prejšnjih dveh albumih Port of Miami in Trilla Ross ni pokazal česa pretirano novega in drugačnega, sta obe plošči zanimivi za poslušanje. Rap komuna, ki navadno ne odobrava takšnih »mehkih« poskusov, pa se je navadila, da Ross ne bo več tisti poulični »hardcore« raper, kakršen je bil čisto na začetku svoje kariere.
Rick Ross na svojem najnovejšem izdelku Deeper Than Rap dokončo pokaze svojo pravo naravo in to v najsijajnejši obliki. Ross je predvsem zabavljač, ki najraje govori o blišču, raperskem jet-setu, ženskah, statusnih simbolih in podobnih šminkerskih stvareh. Predvsem Američani pa očitno radi poslušajo, kako je biti »tam zgoraj«. Ross, ki si je nadel imel po slovitem preprodajalcu drog, pa tudi na tej plošči ni čisto pozabil na stare čase in tako boste na albumu našli tudi nekaj bolj gangsta tem, v katerih govori predvsem o drogah.
Same skladbe so tokrat precej bolj uravnotežene kot na prejšnjih albumih in so skoraj idealna kombinacija pravega gangsta rapa ter soula, funky groovea, atraktivnega, precej elektronskega popa in tistega že rahlo pozabljenega, barvitega, toplega, melodičnega G-funka. Predvsem slednji daje skladbam zelo pozitivno vibracijo. Na albumu gostujejo številni temnopolti zvezdniki, in sicer: T-Pain, Lil Wayne, Kanye West, John Legend, Nas, The-Dream, Avery Storm, Robin Thicke, Foxy Brown, Ne-Yo, Trina in Masspike Miles. Ross pa je v svojih skladbah uporabil tudi delčke skladb izvajalcev, kot so Ahmad Jamal, Barry White, Willie Hutch, Jay-Z, Johnny Pate, Angela Bofill in Dexter Wansel.
Predvsem drugi del skladbe Maybach Music, ki temelji na samplu Wanselove skladbe Time Is The Teacher, na kateri gostujejo T-Pain, Lil Wayne in Kanye West, je sijajen, rapersko obarvan nu-soul. Na albumu je (predvsem v prvem delu) še kopica zares odličnih skladb (groovy hit Mafia Music ...), katerih skupini imenovalec je, da so točno na meji med rapa in bolj komercialnega (pop) r'n'b-ja. Veličina tega albuma je tudi v tem, da ima sijajen flow, katerega intenzivnost niti enkrat ne pade, tako da si ga mirno lahko privoščite tudi tisti, ki vam rap sicer ni blizu, a imate radi r'n'b ali moderni ameriški temnopolti pop.