Premiera filma Aleksandrinke

Zgodba govori o emigraciji v Egipt od druge polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne, ko so zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike Vipavsko dolino množično zapuščale ženske. V filmu nastopajo tri stoletne Aleksandrinke. Raziskovanje ozadja je trajalo približno leto dni, "praktično smo prečesali vse, kar je kakorkoli dišalo po aleksandrinstvu", je povedal Pevec. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje britanski zgodovinar in novinar Michael Haag, avtor knjig o Egiptu in Aleksandriji.

Aleksandrinke predstavljajo tragične zgodbe

Moški so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške in gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, ki je bil največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.

Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatejša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Predstavljajo velike, včasih tragične zgodbe iz obdobja, ko še nihče ni slišal za feminizem, so film opisali v producentski skupini Vertigo Emotionfilm. V filmu nastopajo tri stoletne Aleksandrinke iz Vipavske doline, Lidija Susič ter pokojni Matilda Vidmar in Doroteja Arčon.

Med varovanci Aleksandrink tudi Butros Butros-Gali

Film se je usmeril tudi na generacijo otrok Aleksandrink, ki danes živijo v Vipavski dolini, in varovancev, razkropljenih povsod po svetu, med njimi je generalni sekretar OZN med letoma 1992 in 1996 Butros Butros-Gali. Varovanci imajo v spominu pozorne in požrtvovalne ženske s posebno slovansko toplino. Otroci Aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti, nekateri so ostali sirote in bivali v cerkvenem zavodu, ki so ga vodile nune Svetega Frančiška, je razložil Pevec.

Dokumentarni film o Aleksandrinkah je nastajal dve leti. Snemanje je potekalo na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in ZDA. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu iz arhivov British Pathe in Global Image. Uporabljeni so tudi odlomki iz televizijskega filma Žerjavi letijo na jug (1975) avtorice Dorice Makuc.